Zgodovina knjižnice

1851 – V Sežani deluje nemška čitalnica, predsednik je Alojz Polaj, člana izvršnega odbora sta Karel Lavrič in Ferdinand Mahorčič.

1852 – Ustanovljeno Društvo bralcev, predhodnik znamenitih čitalnic.

1868 – V hiši Miličevih, ki je bila v lasti družine Mohorčič, deluje čitalnica. Na pročelju je, po pričevanju Vide Štolfa, stal veliki napis Čitalnica.

1873 – 21. januarja je ustanovljena Narodna čitalnica v hiši Miličevih, na današnji Partizanski cesti št. 14.

»Čitalnica [v Sežani] uže obstoji, a posvečena še nij z navadno slovesnostjo.« (Slovenski narod, leto 6, št. 100, 2. maj 1873, str. 3)

1880 – »Sežanska čitalnica je imela 1. februarja lepo veselico. Županova Micka je bila izvrstno igrana. Mi čestitamo čitalnici, da se je po dveletnem molčanju zopet krepko oglasila. Sežana je lep kraj, še lepše pa je tam rodoljubje in ljudoljubje.« (Edinost, letn. 5, št. 6, 11. feb. 1880, str. 3)

1888 – »Sežanska čitalnica ima 12 slov. časnikov in sicer: Slovenski Narod, Edinost, Soča, Kmetijski list, Kmetovalec, prilogo Vrtnar, Novice, Zvon, Slov. svet, Mir, Rogač, Naša Sloga, Dom i Sviet, 4 nemške in sicer: Parlamentär, Presse, Fliegende Blätter in Illustrirte Zeitung in 1 laškega (in sicer Cittadino).« (Edinost, letn. 13, št. 80, 6. okt. 1888, str. 3)

1889 – V stavbi tedanjega županstva, v prvem nadstropju hiše pri zvoniku, s posebnim prostorom za čitalnico je delovala knjižnica. Odprta je le ob nedeljah. Knjižnico je vodil domačin, pisatelj Jože Pahor, ki mu je pomagal občinski sluga Pavle Šelovin.

1919 – Od leta 1915 dalje se knjižnica obogatila s knjigami, ki so jih oddali begunci iz krajev, kjer je bila zaukazana evakuacija prebivalstva na spodnjem Krasu.

1927 – Razpust slovenskih prosvetnih društev na Primorskem, plenjenje slovenskih knjig in ustanavljanje fašističnih ljudskih knjižnic.

1945 – Prosvetno društvo in knjižnico vodi Miro Kranjec. Knjižnice se dopolnjujejo s knjigami domačinov, ki so jih varno skrivali na podstrešjih in senikih.

1948 – 30. aprila je ustanovljena Okrajna ljudska knjižnica Sežana. Deluje v okviru Prosvetnega društva. Gospa Lidija Godina je prva zaposlena knjižničarka.

  1. aprila 1948 je vpisana v inventarno knjigo Okrajne knjižnice knjiga Dragotina Ketteja Poezije iz 1900 pod št. 1.

1950 – Letno poročilo o ljudskih knjižnicah beleži Okrajno ljudsko knjižnico Sežana, Ljudsko knjižnico Divača in ljudsko knjižnico Lokev. Za ravnateljico imenujejo Lidijo Počkaj (Rebula?).

1961 – Sprejet je Zakon o knjižničarstvu. Dopis Občinskega ljudskega odbora beleži, da knjižnica izpolnjuje vse pogoje, da postane samostojna matična knjižnica za sežansko občino.

  1. februarja 1963 je izdana odločba o ustanovitvi samostojne Kosovelove knjižnice v Sežani, ki prevzame obveznosti matične knjižnice. Knjižnico preselijo iz Starega gradu v prostore, ki jih deli s »Partizanom«.

1965 – Za ravnateljico je imenovana Lučka Čehovin.

1966 – Kosovelova knjižnica se poveže s Slovansko knjižnico v Ljubljani in Študijsko knjižnico v Kopru, da lahko zagotavlja bralcem željeno gradivo.

1967 – Oddaljene kraje zlasti pozimi oskrbujejo s potujočimi knjižnimi kovčki: dvakrat mesečno Komen in Javorje.

1971 – Začetek sanacije knjižničarstva na področju Občine Sežane po štiriletnem sanacijskem načrtu s ciljem izboljšanja osnovnih pogojev za delovanje (kader, prostor, prirast in zaloga knjižničnega gradiva, mreža knjižnic, večja odprtost), kar ima za posledico povišan obisk in zadovoljstvo uporabnikov.

1972 – Širitev mreže: odprtje Knjižnice v Komnu.

1973 – Rezultati ankete med obiskovalci kažejo na to, da so prostori Kosovelove knjižnice premajhni, neprimerni, nepregledni in nefunkcionalni.

Knjižne kovčke nadomesti potujoča knjižnica Osrednje knjižnice Srečka Vilharja iz Kopra.

1974 – Požar poškoduje in uniči del knjižne zaloge.

1975 – Selitev iz prostorov telovadnega društva Partizan v današnje prostore in s tem zadovoljiva ureditev ter stalno delo z obiskovalci oz. vzgajanje in oblikovanje v zahtevnejše bralce.

Knjižna zaloga je razporejena v štiri oddelke s prostim pristopom: družboslovni in marksistični, pionirski, izposojevalnica s priročno knjižnico in splošni oddelek za odrasle. Na razpolago so tudi čitalniške mize s sedeži.

Ravnateljica Lučka Čehovin prejme Čopovo diplomo za dosežke na bibliotekarskem področju.

1978 – Odprtje knjižnice v Dutovljah in po nekaj letih zaradi premajhnega obiska zaprtje. Zbirka je obsegala 1.726 knjig, v knjižnico je bilo vpisanih 95 članov.

1980 – Knjižnica dopolnjuje kader in poveča odprtost na šest dni v tednu.

1982 – Novi Zakon o knjižničarstvu.

Širitev mreže: odprtje Knjižnice Divača, katera zaloga doseže ob koncu leta 1.799 knjig in 170 vpisanih bralcev.

1984 – Kosovelova knjižnica postaja vse pomembnejši kulturni prostor s posebno vlogo obmejne knjižnice, ki jo obiskuje veliko Slovencev iz zamejstva.

1988 – Širitev mreže: odprtje Knjižnice Hrpelje tudi s sredstvi krajanov.

1991 – Izdelan načrt za gradnjo prizidka. Postopna obnova pritličja in nadstropja knjižnice.

1995 – Vključitev v računalniški sistem COBISS.

1996 – Dostop do svetovnega spleta za uporabnike knjižnice.

1998 – Strokovno srečanje mladinskih knjižničarjev iz vse Slovenije.

Prehod na računalniško izposojo v Sežani.

Jolka Milič je bralka s številko 1.

1999 – Utrdi se uporaba znaka Kosovelovega portreta, ki ga na osnovi grafike konstruktivističnega slikarja Avgusta Černigoja pripravi skupina oblikovalcev Novi Kolektivizem. Poudarjena je povezava likovne umetnosti z literaturo.

2000 – Pridobitev 400 m2 novih prostorov z ustrezno opremo ustvari temeljni pogoj, da knjižnica prerase tudi v moderno informacijsko središče. Sredstva zagotovita lokalna skupnost in država.

Otvoritev prizidka privabi v Kosovelovo knjižnico bralce in obiskovalce, prijatelje, slovenske kulturne in družbeno-politične delavce.

2001 – Dolgoletna ravnateljica Lučka Čehovin častno sklene delovno obdobje v Kosovelovi knjižnici, saj zaključi z gradnjo prizidka. Skrb za poslanstvo tako pomembne kulturne institucije je življenjsko delo.

Kosovelova knjižnica hrani stalno likovno zbirko znanih slovenskih slikarjev.

Pridobitev nove strokovne moči na oddelku za mlade bralce.

Sprejetje dolgo pričakovanega Zakona o knjižničarstvu terja postavitev le-tega v življenje.

Prehod na računalniško izposojo v Knjižnici Divača.

Priključitev na optični kabel.

Nadja Mislej Božič nastopi kot ravnateljica leta 2001.

2002 – Sprejet zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture vpliva na sočasno urejane in usklajevanje akta o ustanovitvi, pravilnikov, sklepov in drugih pravnih listin.

  1. septembra, na dan pismenosti, prireditev ob 30. obletnici Knjižnice Komen.

Podpis pogodbe o pridobitvi Rožančeve knjižne zapuščine na gradu Štanjel. Pridobitev 11 m2 za Rožančevo zbirko v Komnu.

V maju praznovanje 20. obletnice Knjižnice Divača.

Prehod na računalniško izposojo v Knjižnici Hrpelje.

2003 – 40 let poimenovanja Kosovelove knjižnice in 55 let ljudske in javne knjižnice v Sežani.

Kazalci: 7 strokovnih delavcev, 110.000 enot gradiva, 1.265 m2 skupne površine, 8.717 članov (5.795 odraslih, 2.922 otrok in mladine).

Sprejem akta o ustanovitvi javnega zavoda Kosovelova knjižnica Sežana.

Prehod na računalniško izposojo v Knjižnici Komen.

Vlada izda Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic.

2004 – Simpozij ob 100-letnici rojstva Srečka Kosovela Življenja željnost Srečka Kosovela ali Kaj sporoča Kosovel današnjemu bralcu. Predstavitev knjig Sonce na Krasu in Ikarjev sen. Razstava ilustracij Petra Abrama.

Novembra sklepna prireditev ob zaključku Kosovelovega leta: predstavitev Kosovelovih voščilnic in odprtje razstave fotografij.

Posvet ob stoletnici rojstva Bogomirja Magajne Oživeli obrazi na bregovih Srca (Divača, Gornje Vreme).

Predstavitev vodnika Križem Kras — po Sežani. Po sledeh furmanske poti, ki je nastal v sodelovanju z Medobčinskim društvom prijateljev mladine Sežana, kot rezultat dejavnosti mladinskega oddelka Kras z igro skozi čas.

Knjižnica izda knjigo Ivana Pertota Načrtovati v kamnoseštvu, Kamnoseški profili.

Spletna stran Kosovelove knjižnice Sežana.

2005 – 25. novembra se odprejo vrata novih prostorov Knjižnice Divača. Knjižnica pridobi 189 m2 dodatnega prostora, sodobno opremo, mladinski oddelek, študijsko sobo in domoznansko sobo.

Kosovelova knjižnica je bila organizator strokovnega srečanja Knjižnice in arhitektura, ki se ga je udeležilo 60 primorskih knjižničarjev.

Izidejo publikaciji Križem Kras — po Sežani. Osebnosti, ulice in Ptički na drevju pa pojo, Srečko Kosovel v glasbi in besedi avtorice Dine Slama.

2006 – S 30. 9. se Knjižnica Hrpelje – Kozina preseli na novo lokacijo, Istrska ulica 19 na Kozini, kjer pridobi dodatnih 215 m2, knjižna zaloga se poveča za 1.002 enot knjižničnega gradiva, v novi čitalnici je na voljo 16 časnikov oz. časopisov.

Razširi se odprtost v knjižnicah Divača in Kozina iz dveh delovnih dni na štiri in 20 ur v tednu.

Kosovelova knjižnica Sežana organizira Simpozij Literatura v stiku, ustvarjalni opus Jolke Milič.

Mladinska knjižničarka Marija Godnič je s pripovedovanjem pravljice Peteršiljček sodelovala na Prvem pripovedovalskem forumu slovenskih knjižničarjev v Cankarjevem domu Ljubljana.

Mladinski oddelek pripravi tretji vodnik Križem Kras — po Sežani. Znamenite osebnosti, Vidmašče.

Zbirka je ob koncu leta 2006 zajemala 131.602 enot knjižničnega gradiva. Knjižnico je obiskalo 124.813 bralcev. V časopisni čitalnici za odrasle je 129 naslovov časnikov in časopisov v slovenskem jeziku, 11 naslovov tujega časopisja, na mladinskem oddelku pa je na voljo 10 revij.

V Knjižnici Divača je organizirano 2. literarno srečanje o Bogomirju Magajni Po poteh Gornjega mesta.

2007 – V Tednu vsežiljenjskega učenja, katerega iniciator in koordinator je Andragoški center Slovenije, se knjižnica pridruži vsem po Sloveniji s številnimi prireditvami za otroke in mladino (32 prireditev) ter za odrasle (17 prireditev) v vseh štirih enotah. Na osrednji prireditvi v Tednu življenjskega učenja so mentorji in člani predstavili dejavnost študijskih        krožkov.

Kosovelova knjižnica začne sodelovati v skupnem projektu primorskih knjižnic Primorci beremo, bralni znački za odrasle.

2008 – Ob slovenskem kulturnem prazniku je na mladinskem oddelku potekal projekt Trubar in knjiga ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja s predstavitvami njegovega  življenja in dela in z delavnico, v kateri so otroci tiskali, vtiskovali v glino, risali, delali kolaže. 81 predstavitev, ki se jih je udeležilo skoraj 2000 učencev.

Srečanje s tržaškim književnikom Borisom Pahorjem ob izidu knjige Srečko Kosovel: pričevalec zaznamovanega stoletja.

2009 – Knjižnica Komen pridobi dodatnih 18 m² prostora.

Srečanje s Steliom Villanijem na temo Kako sem postal biblifil z odprtjem razstave knjižnih darov. V knjižnici se oblikuje Villanijeva zbirka, zbirka slovenskega slovstva, ki jo je Stelio Villani podaril knjižnici.

Knjižnica, v sodelovanju s knjigarno Libris, izda zbornik 60-letnica priključitve Primorske k matični domovini in umika zavezniške vojaške uprave iz Sežane.

Mladinski oddelek pripravi in založi vodnik Križemkras po Sežani – Gradišče, arheološko najdišče na hribu Tabor.

Prenovljena je spletna stran Kosovelove knjižnice Sežana s sredstvi Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

2010 – Predstavitev pesniške zbirke Ne znaš izbirati-Non sai scegliere Danila Dolcija v prevodu Jolke Milič, ki jo je založila Kosovelova knjižnica Sežana.

Urejanje računalniške sobe v Kosovelovi knjižnici Sežana. Dodatni računalniki, projektor in tiskalnik.

Kosovelova knjižnica sodeluje na spletnem omrežju Facebook.

2011 – V začetku leta 2011 je Kosovelova knjižnica Sežana v svoj dolgoročni program dela v okviru projekta Zaznamovan sem – berem več vključila novost – t. i. Magajnovo bralno značko, s katero naj bi zapolnila dolgoletno vrzel pri delu z uporabniki s posebnimi potrebami na območju širšega Krasa, tj. območja, ki ga pokriva osrednja Kosovelova knjižnica Sežana s svojimi enotami v Divači, na Kozini ter v Komnu. Glavni namen Magajnove bralne značke je izboljšati, okrepiti, še dodatno razviti ali le ohraniti bralno pismenost odraslih oseb s posebnimi potrebami.

Vzpostavljeno je omrežje Libroam v prostorih knjižnice.

V letu 2011 je uspešno dokončano prvo študijsko leto (2010/2011) v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje.

V knjižnici so v okviru vseslovenskega projekta Simbioz@ e-pismena Slovenija organizirani brezplačni računalniški tečaji za starejše.

Ob napovedi upokojitve dolgoletne ravnateljice Nadje Mislej – Božič se za vršilca dolžnosti direktorja imenuje Bojan Kavčič.

Kazalci: 10 strokovnih delavcev, 164.013 enot gradiva, 1.691 m2 skupne površine, 6.120 aktivnih članov (mladina 2.171, odrasli 3.949).

2012 – Predstavitev monografije Srečko Kosovel (dr. Janez Vrečko in dr. Lev Kreft)

Predstavitev dvojezične pesniške zbirke Srečka Kosovela Ostri ritmi Aspri ritmi v prevodu Jolke Milič.

Fotografska razstava in prireditev ob 30. obletnici Knjižnice Divača.

Dan v knjižnici – prireditev in razstava ob 40. obletnici Knjižnice Komen.

Začetek delovanja Študijskega krožka Zgodbarnica v Knjižnici Kozina.

2013 – Magdalena Svetina Terčon nastopi kot direktorica Kosovelove knjižnice Sežana.

Knjižnica omogoča svojim bralcem dostop do e-knjig na portalu BIBLOS.

Osrednja prireditev in razstavi ob 50-letnici poimenovanja KKS in 65-letnici ustanovitve Kosovelove knjižnice Sežana

(Davorin Terčon, Ciril Zlobec, Jadran Sterle, Nina Mohorčič, Urška Orel, Glasbena šola Sežana). Pred tem pomembnim dogodkom smo si zastavili več ciljev, katerih namen je bil opozoriti na vlogo, ki jo ima knjižnica v okolju, v katerem deluje, in privabiti v naše prostore čim več uporabnikov in se povezati z drugimi javnimi zavodi v občini. S pomočjo Občine Sežana smo izdali publikacijo Kosovelova knjižnica Sežana 1963–2013 (1948–2013), ki je izšla kot priloga aprilske številke občinskega glasila Kraški obzornik. Publikacijo je prejelo vsako gospodinjstvo v naši občini. Pri izdelavi pa smo sodelovali z Višješolskim središčem. Program prireditev so sooblikovali direktorica Magdalena Svetina Terčon (s pomočjo vseh zaposlenih), gojenci GŠ Sežana, župan Davorin Terčon, pesnik Ciril Zlobec, prevajalka Jolka Milič, režiser Jadran Sterle s predstavitvijo filma o zgodovini knjižnice ter povezovalki, dijakinji Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana Nina Mohorčič in Urška Orel.

Ob prireditvi izidejo tudi dve knjigi misli Srečka Kosovela, ki jih je zbrala in uredila Jolka Milič: Ne vprašaj me, kaj je življenje, živi! ter Misli in prebliski in še marsikaj.

Skupina Novi kolektivizem ob obletnici oblikuje novo razglednico.

  1. maja dan odprtih vrat Kosovelove knjižnice Sežana z aktivnostmi za mladino in odrasle, ki predstavijo delo v knjižnici in prikazujejo strokovno delo bibliotekarjev, kako je knjižnica urejena in kaj vse omogoča uporabnikom. Na oddelku za odrasle v dopoldanskem času potekajo strokovna vodenja po knjižnici, ki jih izvajata Tanja Bratina Grmek in direktorica Magdalena Svetina Terčon. Vodstveni delavci javnih zavodov in člani Sveta knjižnice so se na povabilo knjižnice preizkusili v izposoji knjižničnega gradiva.

Tanja Bratina Grmek predstavi Magajnovo bralno značko na strokovnem posvetovanju Bralnega društva Slovenije Tudi mi beremo : različni bralci z različnimi potrebami.

Izide vodnik Križem Kras — po Sežani. Partizanska cesta : nekoč in danes.

Izide zbornik Zgodbarnica 2012/2013, ki je nastajal v Študijskem krožku Zgodbarnica.

2014 – Moja sreč(ev)anja s Srečkom Kosovelom, literarni večer ob 110-letnici rojstva pesnika Srečka Kosovela.

Osrednja prireditev in razstava ob 110-letnici rojstva Srečka Kosovela v sodelovanju z javnimi zavodi v Sežani.

Razstava Pošlji mi razglednico, na kateri so predstavljene razglednice, ki jih hrani Kosovelova knjižnica Sežana.

Pogovorni večer ob 110-letnici rojstva dr. Bogomirja Magajne v Knjižnici Divača.

Bibliotekarji Kosovelove knjižnice sodelujejo kot vnašalci na portalu dobreknjige.si.

Literarna delavnica Svobodne duše za ‘literarne ustvarjalce’ SVZ Dutovlje  – DE Sežana.

2015 – Predstavitev knjige receptov Tončke Kosovel z naslovom Kako so kuhali pri Kosovelovih.

Razstava in srečanje s pesnikom in akademikom Cirilom Zlobcem ob 90-letnici rojstva.

Predavanje Dragana Živadinova ob 30-letnici smrti Avgusta Černigoja.

Domoznanska razstava Iz fotoateljeja Josipa Trebca.

Odprtje razstave ob občinskem prazniku Občine Divača: Stojan in Jožica Zafred: Zapustil bom sled v Knjižnici Divača.

Akma – duša sveta, predstavitev ponatisa knjige Maksa Fabianija v okviru prireditev ob Fabianijevem letu v Knjižnici Komen.

Prenovljena je spletna stran knjižnice.

2016 – Predstavitev knjige Srečka Kosovela Odprto: izbrane pesmi in misli.

Razstava s kulturnim programom o delu Jolke Milič.

Predstavitev Kosovelove rokopisne zbirke iz NUK  in o zaščiti Kosovelove zapuščine in restavriranju rokopisov Borisa Pahorja iz Kosovelove hiše v Tomaju.

Noč v knjižnici: Bi prespal v knjižnici?

Predstavitev knjige  Barž ≡ kons – zbirke 110 Kosovelovih pesmi s spremljajočo razstavo Damijana Stepančiča.

Predavanje dr. Janeza Vrečka ob 90-letnici smrti pesnika Srečka Kosovela v Kosovelovi sobi v sodelovanju z Ljudsko univerzo Sežana in Kosovelovo knjižnico.

Domoznanska razstava Oči Mici Trebec.

Srečanja Premik 1 : 1. Neformalna prostovoljna skupina PREMIK, ki je združila organizacije, ki soustvarjajo projekt: Kosovelov dom Sežana, Kosovelova knjižnica Sežana, Klub študentov Sežana, Ljudska univerza Sežana (Kosovelova soba), Mladinski center Podlaga (Zavod ŠTIP), Viviss, ŠCSK: Višja strokovna šola.

V letu 2016 se začenja v Sežani izvajati projekt Mladi mladim, s katerim v našo dejavnost vključujemo mlade, ki bi bili gostje in moderatorji.

Začne delovati v Knjižnici Komen krožek Petlje, zanke in šivanke, ki je namenjen ustvarjanju ročnih del.

2017 – Pripravljamo pakete presenečenj Poletna avantura in Poletna avanturica za mlade bralce, s katerimi promoviramo dobre knjige, ki jih za bralce izberejo knjižničarji.

Tačke pomagačke v Kosovelovi knjižnici v sodelovanju s slovenskim društvom za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke.

2018 – Postavitev zbirke Nekaj posebnega za osebe z bralnimi težavami v zamisli in izvedbi bibliotekarke Maje Živec. Zbirka je namenjena uporabnikom vseh starosti, tako otrokom kot odraslim. V njej so knjige v brajici, knjige, primerne za slabovidne, in knjige za dislektike, pa zvočne knjige, knjige s povečanim tiskom in knjige, ki so posebej oblikovane za lažje branje. Zbirka Nekaj posebnega je v celoti nastala s pomočjo donacij lokalnih podjetij in donatorjev.

Slikarsko-glasbeni večer ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja ter 70-letnici ustanovitve Kosovelove knjižnice Sežana.

Razstava in prireditev ob 120-letnici rojstva slikarja Avgusta Černigoja.

Mladinski oddelek je povabil osnovnošolce k bralni akciji Bodi kul, beri ful.

Razstava ob obletnici priključitve Primorske k matični domovini v Knjižnici Komen.

Razstava 160 let južne železnice – razstava maket lokomotiv v Knjižnici Divača.

2019 – Knjižnica organizira novo akcijo spodbujanja branja z bralnim izzivom Izberimo mi po svoje po zasnovi bibliotekarke Mojce Kos.

S knjižnico v gledališče v Knjižnici Komen. V sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta se vsako sezono odpravimo na ogled štirih predstav.

Pripovedovanje za odrasle, izveden je prvi večer pripovedi za odrasle Dar zgodbe, v katerem so nastopile štiri pripovedovalke.

Od septembra 2019 enote knjižnice poslujejo po spremenjenem urniku, odprte so trikrat na teden.

2020 – Zaradi epidemije korona virusa knjižnica posluje v omejenem obsegu. Večino dogodkov preselimo na splet.

Kosovelova knjižnica Sežana ustvari Instagram profil.

Projekt Primorci.si se je z 22. junijem 2020 združil v projekt Obrazi slovenskih pokrajin, v katerem sodeluje tudi Kosovelova knjižnica Sežana.

Branje Kosovelove pesmi Majhne plašč v različnih jezikih na spletu.

Na dogodku, ki ga je organiziralo Društvo slovenskih pisateljev, sodeluje tudi Kosovelova knjižnica Sežana. Posnet je kratek, 5-minutni film, v katerem igra glavno vlogo knjiga. S popotovanjem knjig od knjižnice do knjižnice prikazujemo postopek ravnanja s knjigami v času karantene in izpostavljamo pomen knjige v turbulentnem času.

Knjižnica je izpeljala poletno počitniško branje v Štorjah.

20-letnica delovanja študijskega krožka Sončna ura v letu 2020 žal poteka brez slovesnosti. Namesto tega pripravijo razstavo – projekcijo o delovanju krožka v Kosovelovi knjižnici Sežana. Obiskovalci knjižnice so si projekcijo lahko ogledali na vhodu v knjižnico od 7. do 30. septembra.

Leto 2020 je bilo izjemno leto za vse, saj nas je zaznamovala epidemija korona virusa. Knjižnice, ki so bile mesec dni povsem zaprte (od 16. 3. do 29. 4.), so opravljale svojo dejavnost po prilagojenem urniku, razen v poletnih mesecih, ko so poslovale po ustaljenem urniku. Kljub temu so bile ene redkih kulturnih ustanov, ki so lahko izvajale (vsaj) svojo osnovno dejavnost in jo prilagodile danim razmeram. V času popolne zaprtosti so zaposleni opravljali delo, za katero sicer ni časa: urejanje knjižničnega gradiva, pospravljanje, odpis, razvrščanje, digitalizacija … Kljub številnim omejitvam so naše knjige našle pot do bralcev in bralci pot do njih, strokovni delavci pa so odkrivali nove oblike dela za delo z bralci in gradivom.

Veseli nas, da se je izkazalo, da knjižnice (in tudi druge ustanove, s katerimi smo iskali skupne poti) potrebujemo in da so knjižnice in knjižničarji lahko po svojih močeh prispevali k blaženju stisk v teh težkih časih.

2021 – Tudi leto 2021 je bilo zaznamovano z delom v izrednih razmerah zaradi epidemije koronskega virusa. Nekaj časa knjižnice sploh niso obratovale ali pa je bila izposoja in vračilo omejena.

Knjižnica pridobi zunanji zabojnik za vračanje gradiva.

Spletna razstava ob obletnici igralke Eme Starc.

Dan odprtih vrat Kosovelove domačije – Tomaj – ob 21. obletnici odprtja.

Odprtje Jolkinega kotička in simpozij o Jolki Milič.

Odprtje razstave ob 21. obletnici literarne nagrade Mlada Vilenica.

Razstava ilustracij D. Stepančiča ob Dnevu državnosti in 30-letnici slovenske države.

Srečanje z Ivkom Spetičem ob 90-letnici rojstva v Knjižnici Divača.

Kakšno je moje življenje v času korone, razstava na šipah Knjižnice Kozina.

Prehod knjižnice na RFID sistem in pridobitev knjigomata za izposojo. S sofinanciranjem Občine Sežana in sredstvi, pridobljenimi z razpisom Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, je knjižnica posodobila svoje poslovanje. Knjižnica je tako opremljena z osnovno RFID opremo (radiofrekvenčno identifikacijo za prenos podatkov med bralnikom in elektronsko oznako v namen identifikacije). V knjige so nameščeni čipi, izposoja in vračilo gradiva ob izposojevalnem pultu pa bosta odslej potekala tako, da bralec gradivo položil na označeno mesto na pultu, pod katerim je nameščena delovna postaja, preko katere lahko sistem odčita več enot gradiva naenkrat.

2022 – Imenovan novi direktor knjižnice Marko Matičetov.

Kazalci: 10 strokovnih delavcev, 191.244 enot gradiva, 1.797 m2 skupne površine, 6.982 članov, 82.195 obiskov, izposoja gradiva 250.142.

Nova spletna stran knjižnice.

Začnejo se srečanja Instantno po zamisli bibliotekarke Mojce Kos.

Pokukajmo v spomine – Žensko delo v Konfekciji Komen v Knjižnici Komen.

Razstava in prireditev ob 50-letnici Knjižnice Komen.

Janin bralni krožek v Knjižnici Kozina.

Knjižnica Komen pridobi paketnike za prevzem in vračilo gradiva izven delovnega časa knjižnice.

Mladinski oddelek izvaja bralno akcijo za osnovnošolce Knjiga zažiga.

Srečanja s psičko Pikico potekajo na mladinskem oddelku Kosovelove knjižnice.

Novi bralni krožek Berem, poslušam in se pogovarjam začne s srečanji, pod vodstvom Nadje Mislej Božič.

Knjižnica omogoča dostop do slovenskih filmov za člane knjižnice v Bazi slovenskih filmov.

2023 – V Knjižnici Komen začne delovati Knjižnica semen.

Knjižnica praznuje svetovni dan poezije s pesniškim večerom, posvečenim 80-letnici pesnika Marka Kravosa.

Knjižnica izvede akcijo Bralnice pod slamnikom za osnovnošolce v sodelovanju z založbo Miš.

Knjižnica praznuje desetletnico Magajnove bralne značke.

Knjižnica praznuje 60-letnico poimenovanja Kosovelove knjižnice po našem velikem pesniku. Ob tej priložnosti odpremo razstavo portretov zdajšnjih in nekdanjih zaposlenih v knjižnici.

2024 – V knjižnici izdamo dvojezično slovensko-portugalsko knjigo Kosovelovih pesmi: Moja pesem je eksplozija / Meu poema é explosão. Gre za prvi prevod Kosovelovih pesmi v portugalščino v svetovnem merilu. Pesmi je prevedel brazilski profesor Adriano Miranda, knjigo je izdala naša knjižnica ob 120-letnici Kosovelovega rojstva.