Četrta sezona bralnega krožka 2025-2026
Tone Kralj in prostor meje, Egon Pelikan (26.9.2025)
Novo sezono smo začeli z ekskurzijo, ki je vključevala ogled Kraljevih poslikav treh cerkva v tržaškem zaledju: Katinara, Trebče in Pesek. S tem smo se avtorja spomnili ob 50. obletnici smrti (23.8.1900 – 9.9.1975).
V pripravi na ekskurzijo smo prebrali Pelikanovo delo Tone Kralj in prostor meje ter delo Verene Koršič Zupan: Monografija o poslikavah Toneta Kralja.
Primož Trubar, Jože Javoršek (24.10.2025)
Jože Javoršek (1920-1990), Trubarjev rojak iz Velikih Lašč, v knjigi predstavi življenje in delo utemeljitelja slovenske kulture in ene najznamenitejših srednjeveških osebnosti 16. stoletja, Primoža Trubarja. Z branjem življenjepisa Primoža Trubarja se v mesecu oktobru spominjamo praznika reformacije.
Izvedeli smo, kako je bil Primož Trubar genialen in inovativen ter neustrašen pri zasledovanju cilja, da bo svoje rojake Slovence s knjigo in pisano besedo dvignil na evropsko raven.
Pripoved ruskega romarja, neznani avtor (21.11.2025)
Knjiga sledi duhovnemu potovanju ruskega romarja, ki želi izpopolniti svojo željo po nenehni molitvi. Med potjo srečuje različne ljudi, ki mu pomagajo razumeti pomen molitve in notranjega miru. Potuje z znamenito knjigo Filokalija (izbrani spisi vzhodno-krščanskih asketov in mistikov, ki so nastajali od 4.-15. stol), o tem, kako živeti evangelij. Prve pripovedi so l. 1911 izdali ruski menihi, l 1930 pa je v Parizu izšla cela knjiga.
P’nče, Evelina Umek (19.12.2025)
Bogato srečanje s pisateljico Evelino Umek v kozinski knjižnici. Pojasnila je motiv za P’nče in se spominjala začetkov svojega literarnega ustvarjanja.
Prve korake v pisanju je naredila v nižji gimnaziji (to je v Sloveniji zadnja triada devetletke). Objavljali so ji v dijaškem listu Literarne vaje. Kasneje v višji srednji in na liceju so jo profesorji Alojz Rebula, Pavle Merku in Boris Pahor povabili k sodelovanju za revijo Tokovi, leta 1957. Žal je izšla le ena številka. Kasneje je bilo še nekaj poskusov. Izšlo je nekaj številk revij Sidro in Jadro. Do današnjega dne pa se je obdržala revija Mladika. Objavljala je v vseh. Ko se je v Ljubljani vpisala na Filozofsko fakulteto, oddelek slavistika, je objavljala v Mladih potih.
Sveta žena, Roman o sveti Elizabeti Ogrski, Lajos Harsanyi (30.1.2026)
Roman o sveti Elizabeti Ogrski (r. 1207, + 19.11.1231), kneginji Turingijski, ki se je odrekla razkošju in politični moči, da bi zaradi vere v Jezusa Kristusa, svoje življenje posvetila ubogim in revnim. Pisatelj združuje zgodovinska dejstva in literarno domišljijo v ganljivo pripoved o ženski, ki jo je goreča vera vodila k usmiljenju, ponižnosti in svetništvu.
Zgodba je pretresljiva tudi zaradi politične vloge, ki jo je imela sv. Elizabeta, saj se je odpovedala poroki s cesarjem svetega rimskega cesarstva Friderikom II.
Oficirjeva hči (Katarina Keček) (20.2.2026)
Resnična zgodba iz bližnjih časov. Pisateljica Katarina Keček v napeti in pretresljivi zgodbi opisuje, kako preživeti, ko ti sistem vzame vse, starše, dom, varnost in pravice. Kako preživeti, ko te ni, pa vseeno si? Opisuje ljudi, s katerimi smo si delili življenje, a se je zanje, po 25. 6. 1991, zelo spremenilo.
Zločin in kazen, F.M. Dostojevski (20.3.2026)
Zločin in kazen velja za eno najpomembnejših del svetovne literature. Za branje tega zahtevanega romana, F.M. Dostojevskega se je bilo potrebno nekoliko potruditi, ker gre za zelo zgoščeno pisanje, z mnogimi osebami, ki jih je Dostojevski psihološko podrobno obdelal. V pogovoru ob knjigi smo tako osvetlili vse glavne like: študent Rodja – Razkolikov, njegova mati Pulherija in sestra Dunja, dalje prijatelj Dimitrij Prokofjič Razumihin, družina znanca Marmeladova: Katarina Ivanova in hči Sonja Marmeladova, Dunjin nesojeni zaročenec Peter Petrovič Lužin, oderuška lastnica zastavljalnice Aljona Ivanova in njena sestra Lizveta, znanec Lebezjakov – mladi komunist in Svidrigajlov – ki dvori Dunji.
Gre za roman o bedi, grehu in zlu. Pisatelj raziskuje razloge, ki človeka vodijo v greh kot posledica boja med dobrim in zlim. Seže do srčike izvirnega greha, ki je v tem, da si človek vzame, ker misli, da mu nekaj pripada, da mu nihče ne brani, ker je svoboden in lahko dela, kar hoče. Prikaže tudi pot do odrešenja, ki je v priznanju storjenega greha in kesanju ter pokori. Tako Dostojevski pravi: »Pojdi, se prikloni in poljubi zemljo, ki si jo oskrunil, prikloni se vsemu svetu, priznaj in izpovej: »Morilec sem« Tedaj ti pošlje Bog novo življenje! … Sprejeti trpljenje in se z njim odkupiti, to je rešitev!« Razkolnikovu je do tega pomagala Sonja, ko mu je v ljubezni ostajala blizu tudi v času osamitve kot posledica greha ter v času pokore odpirala upanje v veri v Jezusa Kristusa.
Roman obravnava tudi druga povezana vprašanja, ki so postajala aktualna v začetku 20. stoletja, ob nastanku romana: nadvlada bogatih nad revnimi, občutljivost na izkoriščenja in socialne pravice, žensko vprašanje, vrednota družine. Velik poudarek romana je tudi sporočilo: »Kjer ni Boga, je vse dovoljeno.«
Srečko Kosovel, Pričevalec zaznamovanega stoletja (Boris Pahor) (10.4.2026)
Aprilsko srečanje je bilo posvečeno stoletnici smrti slovenskega pesnika Srečka Kosovela (1904─1926). V prvem delu srečanja je pogovor razkrival življenje mladega pesnika skozi Pahorjev pogled, v drugem delu pa so članice bralne skupine prebrale vsaka svojo izbrano Kosovelovo pesem.
Z monografijo Borisa Pahorja SREČKO KOSOVEL – Pričevalec zaznamovanega stoletja (Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2008), avtor oriše pesnika kot izjemno občutljivega opazovalca časa, ki so ga zaznamovale: politična napetost, narodna ogroženost in osebna ranljivost.
Animatorka bralne skupine Jana Barba ugotavlja: “Z branjem Pahorjeve knjige se mi je pogled na pesnika Srečka Kosovela bistveno razširil. Odkrila sem v njem velikega humanista z izredno ljubeznijo do slovenstva. Zelo me nagovarjajo njegove besede: Vsi ljudje naj iščejo lepoto, kjerkoli in kadarkoli. ─ Vse pesmi, ki smo jih na srečanju brali-poslušali, so zvenele kot molitve.”
Članica bralne skupine Tatjana Kastelic pa je iz Pahorjeve knjige izpostavila družino, v kateri je Kosovel odraščal v okolju, kjer je bila slovenska beseda kot del identitete, kar ga je oblikovalo, ter mesto Trst, ki je bil za Srečka navdihujoč s kulturno raznolikostjo in politično napetostjo: “Pisatelj nas popelje v dobo izpred sto let in nam nudi vpogled v življenje družine Srečka Kosovela. Pesnikov oče učitelj se je trudil zagotoviti vsem svojim petim otrokom izobrazbo. Umetniško navdahnjeni Kosovelovi družini je prav mesto Trst takrat omogočalo kulturno udejstvovanje (koncerti, obiski gledališča, …) A takrat je bila vsaka njihova pot v Trst zelo dolga ─ najprej peš iz Tomaja do Repentabra po stezi in do Opčin, nato z openskim tramvajem v Trst.”
─ Damijana Višnjevec je poudarila pomen bogate Kosovelove korespondence, posebno globoke izpovedi v pismih Fanici Obid, literarno Mirjam, izobraženki, ki je znala slišati “tihi glas”, ki ga drugi v hrupu kulture in politike preslišijo (njej je napisal kar 36 biografskih pisem v letih 1922─1926). ─ Kosovel in Mirjam sta živela agape ─ ljubezen, ki je darovanje, globoko spoštovanje in duhovna navezanost ─ zazrta v isto smer: v iskanje resnice, lepote in etike.
Kosovel je vzdrževal trajne pisemske zveze s svojci, sodelavci, somišljeniki in pisma so dokaz, da človek brez globoke medčloveške povezave v svetu tehnike in ekonomije preprosto oveni. Njegova pisma so protistrup za današnja instant sporočila z emuji. Sporočajo, da si je treba vzeti čas drug za drugega, kajti za prava razumevanja potrebujemo čas, in čas, ki ga podariš drugemu, ne le bežna pozornost, je dragocen.
Pahor je Kosovela predstavil kot izjemno občutljivega opazovalca, ki ga je oblikovalo življenje v Tomaju, stiki s Trstom, korespondenca, simbolni vzpon na Triglav, ki ga je doživel tako narodno kot duhovno, ter krog sodobnikov (med drugimi tudi pisatelj Bogomir Magajna, 1904─1963), s katerimi je delil občutek slovenstva in literarne odgovornosti. In vse to je ustvarilo pesnika, ki je v kratki življenjski dobi zaznal rane stoletja in jih preoblikoval v verze, ki še danes zvenijo sodobno.
Zakaj Kosovel danes zveni bolj resnično kot kdaj prej?
Kosovelovi verzi so kot zlata semena ─ preživijo sisteme, tehnologijo in čas, ker so nastali iz čiste ljubezni za človeka. Kosovelova pesem je lepota s silno močjo (pisatelj Bogomir Magajna bi to imenoval silnost življenja), ki ohranja človečnost tudi v najbolj hladnih sistemih.
In na srečanju bralne skupine se je zgodilo nekaj, kar se v hitrem sodobnem svetu redko zgodi: po branju vsake pesmi je nastala globoka tišina. Res da so bile interpretacije iskrene in močne, a odločilno je bilo nekaj drugega ─ Kosovelovi verzi so v prisotnih odprli prostore, v katerih smo se vsak srečali sam s seboj, začutili smo, da Kosovel ne govori le o svetu, temveč o konkretnem človeku ─ o nas.
V pesmih, kot sta Ecce homo in Bog smo začutili razpetost sodobnega človeka, ki ne ve, ali bi molil ali bi klel, ki hrepeni po smislu, a hkrati občuti njegovo odsotnost. V pesmi Sveti Jožef se je pred nami razprla podoba skromnega, tihega človeka, ki nosi svet brez priznanja, kot simbol vseh nevidnih nosilcev vsakdana, ki jih družba pogosto spregleda. Posebno nežno in intimno je zazvenela pesem Tvoj glas je mil – Povej, zakaj si odstrla pred menoj svoj lepi pajčolan? Pesem je prisotne popeljala v trenutek mehkobe in bližine, ko se človek drugemu razkrije v svoji ranljivi lepoti.
Največja moč Kosovela se razkriva v tem loku: od dvoma do bližine, od trpljenja do svetlobe. Njegova poezija nas ne pušča v temi, temveč nas spomni, kako pomembno je v vsakdanjem življenju krepiti njegova zlata semena: drobne trenutke lepote, dobrote in človečnosti, ki jih lahko najdemo povsod, če jih le znamo videti. Ta semena so majhna, a vztrajna ─ in prav v njih se skriva možnost, da svet postane bolj človeški.
(Jožica Planinc)
Tristan in Izolda, Rosemary Sutcliff (15.5.2026)
Starodavna keltska legenda se dogaja med Irsko (Izolda) in angleškim Cornwell-om (Tristan) je tudi danes privlačna, ker govori o ljubezni. Navdahnila je tudi velikega Wagnerja, da je močna čustva boja med ljubeznijo, osebnimi željami in družbenimi dolžnostmi uglasbil v znameniti operi Tristan in Izolda. Zgodba sooča paradoksalno dvojnost, kako ljubezen hkrati osrečuje in uničuje in prikaže razvojni lok ljubezni, od mladostne zaljubljenosti, ki jo spremlja viteški pogum in junaštvo do soočenja z realnostjo življenja v zreli dobi.
Branje take zgodbe tako ali drugače izprašuje vsakega bralca in njegovo izkušnjo ljubezni.
Spoznavanje vizionarskega umetnika Toneta Kralja (19.6.2026)
Z bogatim kulturnim potovanjem je bralni krožek počastil obletnico rojstva in smrti velikega slovenskega umetnika Toneta Kralja.
Raziskovanje se je začelo v septembru 2025 s prebiranjem Pelikanove monografije, sklenilo pa junija 2026, s popoldanskim obiskom razstave v Narodni galeriji: Tone Kralj (1900-1975) Vizionarski mistik.
Spoznavanje umetnikove zapuščine se je začelo v knjižnici z branjem poglobljene monografije Egona Pelikana. Teorija je hitro prerasla v nepozabno terensko raziskovanje, ko so članice obiskale primorske cerkve, ki jih krasijo Kraljeve monumentalne poslikave, tiha sporočila odpora in pripadnosti v času fašistične okupacije, saj je prav s svojimi slikami Tone Kralj ustvaril po vaseh duhovne utrdbe narodne zavesti, kar so v zamejstvu še danes:
-
Katinara, Trebče, Pesek: Ogled cerkva in občudovanje umetnikovega neponovljivega sloga, ki je globoko zaznamoval primorski prostor.
-
Slivje (cerkev sv. Martina) ─ poseben vrhunec poti, kjer je zbranim predaval priznani filozof, antropolog in teolog dr. Edvard Kovač. Osvetlil je lik svetega Martina, ki ga je Tone Kralj upodobil v tej cerkvi.
V petek, 19. junija 2026, so “svobodne umetnice”, kot jih je igrivo poimenoval dr. Kovač, svoje raziskovanje strnile s popoldanskim obiskom Ljubljane in ogledom velike razstave v Narodni galeriji Tone Kralj (1900-1975) Vizionarski mistik.
Tone Kralj ─ umetnik z etično držo ─ v svojih delih tiho opozarja na stisko ljudi. Upodabljal je resnice, ki jih nihče drugi ni upal povedati. Njegova dela naravnost silijo k razmišljanju in se gledalca sublimno dotikajo s svojo resnobo, bližino in preprosto monumentalnostjo.
Bralni krožek v sezoni 2024-2025
V tretji sezoni bralnega krožka v Knjižnici Kozina smo spoznavali dela domačih in tujih avtorjev:
Tessa Afshar, Ivan Sivec, Edgarda Ferri, Linda Jarosch in Asnelm Grün,
Victor Hugo, Renato Ferrari, Lado Piščanec in Carten Henn
Mesečna srečanja so od septembra do junija potekala ob romanih
Božji pastir
Tessa Afshar z Založbo Družina, 20.9.2024
Dogodek je uvedla urednica knjige pri Založbi Družina, Lara Gea Vurnik
Navinšek in predstavila zanimivosti o nastajanju te navdihujoče zgodbe.
Samotna divja roža
Ivan Sivec (Veronika Deseniška), 25.10.2024
Roman o ljubezni med Friderikom II. Celjskim in Veroniko Deseniško pripoveduje,
kako se je odvijala ena najlepših in najbolj usodnih ljubezni na naših tleh.
Ob tem smo prebrali tudi Gržanovo knjigo o Veroniki Deseniški.
Marija Terezija, ženska na oblasti
Edgarda Ferri, 22.11.2024
Roman o cesarici Mariji Tereziji, ki je zaznamovala Evropo na čelu
Habsburške monarhije in z reformami vplivala tudi naše prednike.
Kraljica in divja ženska
Linda Jarosch, Anselm Grün, 13.12.2024
Knjiga predstavi svetopisemske žene (Estera, Eva, Marija Magdalena, Ruta, Sara, Marija,…).
Niso bile idealne. A so začutile, da imajo v sebi vse moči, ki jih potrebujejo, da svojo stisko
preobrazijo v novo življenje. Enako se dogaja tudi današnjim ženskam, zato so nam lahko navdih.
Notredamski zvonar
Victor Hugo, 24.1.2025
Knjiga nas popelje v srednjeveški Paris in v mogočno katedralo Naše Gospe – (Notre-Dame),
ki je 7.12.2024 doživela ponovno odprtje po požaru pred petimi leti.
Sledimo zgodbi o ljubezni in pustolovščinah, pa tudi razmisleku o pomenu
človeškega sočutja, sprejemanju drugačnosti ter moči ljubezni in odpuščanja.
Murva Fabianijevih: stoletje miru na Krasu
Renato Ferrari, 21.2.2025
Murva Fabianijevih je pripoved o ljubezni, in rasti mlade mestne punce Charlotte von Koffler.
Postavljena je najprej v Trst, nato v še nekoliko divje naravno okolje kobdiljskega Krasa.
V tem okviru zaživijo junaki, ki hrepenijo po ljubezni.
Boj in ljubezen
Anselm Grün, 28.3.2025
Pri Celjski Mohorjevi družbi je poleg »ženske knjige« Kraljica in divja ženska izšla tudi »moška knjiga«,
v kateri avtor Grün ob osemnajstih moških likih kaže, različno naravo moških, v katerih sta pomembna oba pola: boj in ljubezen.
V soncu tvojem ves težak medlim
Lado Piščanec, 3.4.2025
Prisluhnili smo Marku Tavčarju in Majdi Cibic o izidu knjige,
h kateri je ključno prispeval Edi Race s predajo Kocjančičeve zapuščine Piščančevih pesmi,
da jih je Goriška Mohorjeva uredila in izdala.
Dogodek je potekal v župnijski dvorani v Hrpeljah.
Sprehajalec knjig
Carsten Henn, 23.5.2025
Carsten Henn (1973) se je s toplo zgodbo, ki jo je spletel okoli simpatičnih likov,
zavihtel na vrh Spieglove lestvice in tam lani več mesecev kraljeval na prvem mestu.
Sprehajalec knjig je velika nemška uspešnica o toplini med ljudmi in ljubezni d o knjig.
Izlet v Kobdilj, Vila Fabianijevih, 8.6.2025
Obiskali smo posestvo Fabianijevih v Kobdilju, ki je bilo prizorišče romana Murva Fabianijevih.
Bralni krožek v sezoni 2023-2024
V drugi sezoni bralnega krožka v Knjižnici Kozina smo spoznavali slovenske pisatelje in pisateljice.
Mesečna srečanja so od septembra do junija potekala ob romanih
Marjana Tomšiča, Ivana Sivca in Alojza Rebula, Borisa Pahorja,
Bogomirja Magajne, Milana Lipovca in Draga Jančarja.
Začeli smo z Marjanom Tomšičem (1939-2023) in v romanu
Grenko morje
odkrivali tragične zgodbe o premnogih ženah in dekletih, ki so odhajale služit v Egipt in jih poimenujejo tudi Aleksandrinke.
Zelo tankočutno je Tomšič opisal, kako so se te žene zaradi domače stiske podale na pot za zaslužkom, kar pa se je izkazalo za veliko past, saj jim je to uničevalo osebno življenje.
Zgodovina jih prikazuje, kot da niso imele izbire, saj je bila rešitev v bleščečem Egiptu kot na dlani. Šolske sestre v Aleksandriji so jim nudile nekoliko zavetja in tolažbe.
Ivan Sivec (1949) nas je navdušil s poučnimi zgodovinskimi in biografskimi romani.
Najprej smo prebrali
Blagoslov gora
o duhovniku in prvem slovenskem alpinistu Valentinu Staniču (1744-1847). Izvedeli smo, da gre za vrhunsko osebnost z izjemnimi dosežki
za slovenski narod na področju gorništva (prvopristopnik na najvišji bavarski vrh Watzmann, Mittelspitze, Veliki Klek, leta 1808 je izmeril višino Triglava),
šolstva, založništva (tiskarna in knjigarna v Gorici). Ob skrbi za dušni blagor svojih župljanov na Banjšicah in v Ročinju jih je tudi učil o kmetovanju,
se zavzel za poučevanje otrok in priskrbel prve učbenike ter jih med drugim obvaroval pred črnimi kozami z izdelavo cepiva.
V Gorici pa je ustanovil gluhonemnico za otroke.
Dalje smo prebrali tudi
Ognjeni ruj in Zelena solza
o kraški družini Jakomin v času med in po prvi svetovni vojni do 1920. Gre za poučno zgodbo v dveh knjigah, da ne pozabimo,
kakšno trpljenje so prestali predniki na začetku dvajsetega stoletja, ko so se kot avstro-ogrski vojaki borili in premagali Italijane,
nazadnje pa sicer doživeli kratkočasno samostojnost za slovenski narod, a žal potem končno zasedbo Primorske s strani Kraljevine Italije.
Med drugim so opisani tudi gradnja ceste na Vršič s tragično nesrečo bela smrt in bitka pri Doberdobu ter soška fronta s čudežnim prebojem pri Kobaridu.
V nadaljevanju pa krute usode ob koncu vojne, vključno z boji pri reki Piavi, razpad Avstro-Ogrske in nastajanje nove države Kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov.
S pisateljem Ivanom Sivcem smo se tudi osebno srečali na odprtem večeru v Knjižnici Kozina.
Alojz Rebula (1924-2018) je bil nekoliko zahtevnejši in globok, z branjem smo se poklonii 100. letnici rojstva.
Najprej smo brali roman
Jutri čez Jordan,
ki skozi konkretno zgodbo izraelske družine pripoveduje doživljanje 40-letnega potovanja iz Egipta v Obljubljeno deželo. Rebula se je naslonil na Sveto pismo (1 Mz in 4 Mz),
a v romanu vzporedno razberemo več aktualnih tem (duhovnost je tudi pomembna za življenje ne samo marljiva delavnost, pripadnost narodu, ljubezen do domovine,
hvalnica domovini Sloveniji, zamejstvo). Roman omogoča tudi refleksijo, kaj je zame obljubljena dežela, po kateri danes hrepenim v svojem življenju.
Dalje smo prebrali tudi Rebulov roman
V Sibilinem vetru,
ki je njegov temeljni zgodovinski roman, dogajanje postavi v antični svet Petovie (Ptuj), Rima in Timave.
Gre za življenjsko zgodbo starca Nemeziana, ki je bil v času rimske vojne kot kristijan preganjan.
Boris Pahor (1913-2022) je v romanu
Mesto v Zalivu
prikazal zgodbo o tržaškem Slovencu, ki je bil mobiliziran v italijansko vojsko in se po kapitulaciji Italije vrnil v rodno mesto Trst.
V njem se zrcali pisateljeva osebna zgodb. V povezavi z romanom smo obiskali krožno sprehajalno pot Kontovel-Miramare-Barkovlje-Kontovel.
Bogomir Magajna (1904 – 1963), rojak iz Vremske doline, se je rodil pred 120 leti. Prebrali smo zbirko
Zgodbe o lepih ženah,
ki nam je odstrla pripovedi o življenju rojakov v Vremski dolini v začetku 20. stoletja.
Milan Lipovec (1912-1997), rojak po rodu iz Velikih loč. Prebrali smo dve njegovi deli
Ljudje ob cesti in Cesta, reka in ljudje,
s katerima so Brkini široko vstopili v slovensko literaturo. Na krožku je sodeloval tudi Rado Kocjančič iz Velikih loč, njegov oče je bil Lipovčev bratranec.
Z nami je delil osebne spomine na pisateljeve obiske, saj se je v Velike Loče tudi v odrasli dobi zelo rad vračal, potem ko je tam pri sorodnikih preživel otroštvo do vstopa v šolo,
ko se je vrnil staršem v Trst.
Drago Jančar (1948) je eden izmed najbolj plodovitih slovenskih pisateljev. Med drugim je bil odlikovan s Prešernovo in Rožančevo nagrado,
za izbrani roman je prejel nagrado Kresnik. V romanu
To noč sem jo videl
je glavna junakinja je Veronika, mlada ženska iz meščanske družbe, ki jo predstavi pet različnih pripovedovalcev kot ekscentrično, samosvojo,
predvsem pa kot ljubečo in samostojno žensko, ki jo je posrkal vrtinec burnega dogajanja na slovenskih tleh v predvojnem in povojnem času.
V povezavi z romanom smo obiskali grad Strmol.
V sezoni 2022/2023
je avtorica v fokusu bila
Tessa Afshar,
ki je krožek pozdravila z besedami
»May you have a joyful and Spirit-filled gathering! Hugs to you all! Tessa«.
Afsharova je prek ZOOM povezave nagovorila udeleženke na zaključnem srečanju,
ki je potekalo 16. junija 2023.
Več podrobnosti o delovanju krožka lahko preberete tukaj.