Bralni krožek v sezoni 2024-2025
V tretji sezoni bralnega krožka v Knjižnici Kozina smo spoznavali dela domačih in tujih avtorjev:
Tessa Afshar, Ivan Sivec, Edgarda Ferri, Linda Jarosch in Asnelm Grün,
Victor Hugo, Renato Ferrari, Lado Piščanec in Carten Henn
Mesečna srečanja so od septembra do junija potekala ob romanih
Božji pastir
Tessa Afshar z Založbo Družina, 20.9.2024
Dogodek je uvedla urednica knjige pri Založbi Družina, Lara Gea Vurnik
Navinšek in predstavila zanimivosti o nastajanju te navdihujoče zgodbe.
Samotna divja roža
Ivan Sivec (Veronika Deseniška), 25.10.2024
Roman o ljubezni med Friderikom II. Celjskim in Veroniko Deseniško pripoveduje,
kako se je odvijala ena najlepših in najbolj usodnih ljubezni na naših tleh.
Ob tem smo prebrali tudi Gržanovo knjigo o Veroniki Deseniški.
Marija Terezija, ženska na oblasti
Edgarda Ferri, 22.11.2024
Roman o cesarici Mariji Tereziji, ki je zaznamovala Evropo na čelu
Habsburške monarhije in z reformami vplivala tudi naše prednike.
Kraljica in divja ženska
Linda Jarosch, Anselm Grün, 13.12.2024
Knjiga predstavi svetopisemske žene (Estera, Eva, Marija Magdalena, Ruta, Sara, Marija,…).
Niso bile idealne. A so začutile, da imajo v sebi vse moči, ki jih potrebujejo, da svojo stisko
preobrazijo v novo življenje. Enako se dogaja tudi današnjim ženskam, zato so nam lahko navdih.
Notredamski zvonar
Victor Hugo, 24.1.2025
Knjiga nas popelje v srednjeveški Paris in v mogočno katedralo Naše Gospe – (Notre-Dame),
ki je 7.12.2024 doživela ponovno odprtje po požaru pred petimi leti.
Sledimo zgodbi o ljubezni in pustolovščinah, pa tudi razmisleku o pomenu
človeškega sočutja, sprejemanju drugačnosti ter moči ljubezni in odpuščanja.
Murva Fabianijevih: stoletje miru na Krasu
Renato Ferrari, 21.2.2025
Murva Fabianijevih je pripoved o ljubezni, in rasti mlade mestne punce Charlotte von Koffler.
Postavljena je najprej v Trst, nato v še nekoliko divje naravno okolje kobdiljskega Krasa.
V tem okviru zaživijo junaki, ki hrepenijo po ljubezni.
Boj in ljubezen
Anselm Grün, 28.3.2025
Pri Celjski Mohorjevi družbi je poleg »ženske knjige« Kraljica in divja ženska izšla tudi »moška knjiga«,
v kateri avtor Grün ob osemnajstih moških likih kaže, različno naravo moških, v katerih sta pomembna oba pola: boj in ljubezen.
V soncu tvojem ves težak medlim
Lado Piščanec, 3.4.2025
Prisluhnili smo Marku Tavčarju in Majdi Cibic o izidu knjige,
h kateri je ključno prispeval Edi Race s predajo Kocjančičeve zapuščine Piščančevih pesmi,
da jih je Goriška Mohorjeva uredila in izdala.
Dogodek je potekal v župnijski dvorani v Hrpeljah.
Sprehajalec knjig
Carsten Henn, 23.5.2025
Carsten Henn (1973) se je s toplo zgodbo, ki jo je spletel okoli simpatičnih likov,
zavihtel na vrh Spieglove lestvice in tam lani več mesecev kraljeval na prvem mestu.
Sprehajalec knjig je velika nemška uspešnica o toplini med ljudmi in ljubezni d o knjig.
Izlet v Kobdilj, Vila Fabianijevih, 8.6.2025
Obiskali smo posestvo Fabianijevih v Kobdilju, ki je bilo prizorišče romana Murva Fabianijevih.
Bralni krožek v sezoni 2023-2024
V drugi sezoni bralnega krožka v Knjižnici Kozina smo spoznavali slovenske pisatelje in pisateljice.
Mesečna srečanja so od septembra do junija potekala ob romanih
Marjana Tomšiča, Ivana Sivca in Alojza Rebula, Borisa Pahorja,
Bogomirja Magajne, Milana Lipovca in Draga Jančarja.
Začeli smo z Marjanom Tomšičem (1939-2023) in v romanu
Grenko morje
odkrivali tragične zgodbe o premnogih ženah in dekletih, ki so odhajale služit v Egipt in jih poimenujejo tudi Aleksandrinke.
Zelo tankočutno je Tomšič opisal, kako so se te žene zaradi domače stiske podale na pot za zaslužkom, kar pa se je izkazalo za veliko past, saj jim je to uničevalo osebno življenje.
Zgodovina jih prikazuje, kot da niso imele izbire, saj je bila rešitev v bleščečem Egiptu kot na dlani. Šolske sestre v Aleksandriji so jim nudile nekoliko zavetja in tolažbe.
Ivan Sivec (1949) nas je navdušil s poučnimi zgodovinskimi in biografskimi romani.
Najprej smo prebrali
Blagoslov gora
o duhovniku in prvem slovenskem alpinistu Valentinu Staniču (1744-1847). Izvedeli smo, da gre za vrhunsko osebnost z izjemnimi dosežki
za slovenski narod na področju gorništva (prvopristopnik na najvišji bavarski vrh Watzmann, Mittelspitze, Veliki Klek, leta 1808 je izmeril višino Triglava),
šolstva, založništva (tiskarna in knjigarna v Gorici). Ob skrbi za dušni blagor svojih župljanov na Banjšicah in v Ročinju jih je tudi učil o kmetovanju,
se zavzel za poučevanje otrok in priskrbel prve učbenike ter jih med drugim obvaroval pred črnimi kozami z izdelavo cepiva.
V Gorici pa je ustanovil gluhonemnico za otroke.
Dalje smo prebrali tudi
Ognjeni ruj in Zelena solza
o kraški družini Jakomin v času med in po prvi svetovni vojni do 1920. Gre za poučno zgodbo v dveh knjigah, da ne pozabimo,
kakšno trpljenje so prestali predniki na začetku dvajsetega stoletja, ko so se kot avstro-ogrski vojaki borili in premagali Italijane,
nazadnje pa sicer doživeli kratkočasno samostojnost za slovenski narod, a žal potem končno zasedbo Primorske s strani Kraljevine Italije.
Med drugim so opisani tudi gradnja ceste na Vršič s tragično nesrečo bela smrt in bitka pri Doberdobu ter soška fronta s čudežnim prebojem pri Kobaridu.
V nadaljevanju pa krute usode ob koncu vojne, vključno z boji pri reki Piavi, razpad Avstro-Ogrske in nastajanje nove države Kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov.
S pisateljem Ivanom Sivcem smo se tudi osebno srečali na odprtem večeru v Knjižnici Kozina.
Alojz Rebula (1924-2018) je bil nekoliko zahtevnejši in globok, z branjem smo se poklonii 100. letnici rojstva.
Najprej smo brali roman
Jutri čez Jordan,
ki skozi konkretno zgodbo izraelske družine pripoveduje doživljanje 40-letnega potovanja iz Egipta v Obljubljeno deželo. Rebula se je naslonil na Sveto pismo (1 Mz in 4 Mz),
a v romanu vzporedno razberemo več aktualnih tem (duhovnost je tudi pomembna za življenje ne samo marljiva delavnost, pripadnost narodu, ljubezen do domovine,
hvalnica domovini Sloveniji, zamejstvo). Roman omogoča tudi refleksijo, kaj je zame obljubljena dežela, po kateri danes hrepenim v svojem življenju.
Dalje smo prebrali tudi Rebulov roman
V Sibilinem vetru,
ki je njegov temeljni zgodovinski roman, dogajanje postavi v antični svet Petovie (Ptuj), Rima in Timave.
Gre za življenjsko zgodbo starca Nemeziana, ki je bil v času rimske vojne kot kristijan preganjan.
Boris Pahor (1913-2022) je v romanu
Mesto v Zalivu
prikazal zgodbo o tržaškem Slovencu, ki je bil mobiliziran v italijansko vojsko in se po kapitulaciji Italije vrnil v rodno mesto Trst.
V njem se zrcali pisateljeva osebna zgodb. V povezavi z romanom smo obiskali krožno sprehajalno pot Kontovel-Miramare-Barkovlje-Kontovel.
Bogomir Magajna (1904 – 1963), rojak iz Vremske doline, se je rodil pred 120 leti. Prebrali smo zbirko
Zgodbe o lepih ženah,
ki nam je odstrla pripovedi o življenju rojakov v Vremski dolini v začetku 20. stoletja.
Milan Lipovec (1912-1997), rojak po rodu iz Velikih loč. Prebrali smo dve njegovi deli
Ljudje ob cesti in Cesta, reka in ljudje,
s katerima so Brkini široko vstopili v slovensko literaturo. Na krožku je sodeloval tudi Rado Kocjančič iz Velikih loč, njegov oče je bil Lipovčev bratranec.
Z nami je delil osebne spomine na pisateljeve obiske, saj se je v Velike Loče tudi v odrasli dobi zelo rad vračal, potem ko je tam pri sorodnikih preživel otroštvo do vstopa v šolo,
ko se je vrnil staršem v Trst.
Drago Jančar (1948) je eden izmed najbolj plodovitih slovenskih pisateljev. Med drugim je bil odlikovan s Prešernovo in Rožančevo nagrado,
za izbrani roman je prejel nagrado Kresnik. V romanu
To noč sem jo videl
je glavna junakinja je Veronika, mlada ženska iz meščanske družbe, ki jo predstavi pet različnih pripovedovalcev kot ekscentrično, samosvojo,
predvsem pa kot ljubečo in samostojno žensko, ki jo je posrkal vrtinec burnega dogajanja na slovenskih tleh v predvojnem in povojnem času.
V povezavi z romanom smo obiskali grad Strmol.
V sezoni 2022/2023
je avtorica v fokusu bila
Tessa Afshar,
ki je krožek pozdravila z besedami
»May you have a joyful and Spirit-filled gathering! Hugs to you all! Tessa«.
Afsharova je prek ZOOM povezave nagovorila udeleženke na zaključnem srečanju,
ki je potekalo 16. junija 2023.
Več podrobnosti o delovanju krožka lahko preberete tukaj.