Pripravila: mag. Magdalena Svetina Terčon,
Oktober 2019

1 UVOD

Kosovelova knjižnica Sežana je javni zavod, ki so ga za izvajanje javne službe na področju knjižnične dejavnosti ustanovile Občine Sežana, Divača, Komen in Hrpelje – Kozina z odlokom iz leta 2004 (Ur. l. RS 23/04.
Knjižnica uresničuje svoje poslanstvo tako da zbira, obdeluje, hrani, vzdržuje, predstavlja in posreduje knjižnično gradivo in informacije, omogoča dostop do elektronskih virov informacij, sodeluje v vseživljenjskem učenju, pridobiva in izobražuje uporabnike knjižnice, izvaja informacijsko opismenjevanje, organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle ter si pri opravljanju svoje dejavnosti prizadeva za zmanjševati socialne razlike.
Pri tem zagotavlja javni interes na področju knjižnične dejavnosti v skladu z 2. členom Zakona o knjižničarstvu s tem, da omogoča optimalno ponudbo knjižničnega gradiva, informacij in storitev, s katerimi zadovoljuje kulturne, izobraževalne, socialne in informacijske potrebe okolja, uporabnikom svetuje in pomaga pri iskanju, izboru, vrednotenju in uporabi gradiva in informacij, zagotavlja prostorske pogoje in opremo za uporabo gradiva, pomaga pri pridobivanju informaciji in omogoča smotrno izrabo prostega časa v knjižnici. Uporabnikom omogoča dostop do urejenih zbirk domoznanskega gradiva za lokalne študije in izobraževanje ter dostop do podatkov o nacionalni zbirki iz vseh knjižnic v Sloveniji preko interneta, prav tako omogoča dostop do svetovnih virov informacij, vključena je tudi v medknjižnično izposojo iz domačih in tujih knjižnic (spletni viri).
Knjižnica izvaja svojo dejavnost v štirih enotah: v osrednji knjižnici v Sežani ter v krajevnih knjižnicah v Komnu, Divači in na Kozini. Potencialni uporabniki so torej prebivalci vseh štirih občin ustanoviteljic ter dijaki in študenti iz drugih krajev, ki se šolajo v ŠC Srečka Kosovela Sežana, kar predstavlja okrog 25.500 uporabnikov. Veliko uporabnikov, ki uporabljajo naše storitve, pa je iz italijanskega prostora.
V skladu z Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic (Ul RS 29/03) izvaja knjižnica osnovne storitve brezplačno, uporabnikom, ki si želijo gradivo izposoditi na dom, pa zaračunava članarino in zamudnino, v primeru, da izposojenega gradiva ne vrnejo ali podaljšajo pravočasno. Prireditve, ki so namenjene uporabnikom, so prav tako brezplačne.
V osrednji knjižnici v Sežani izvajamo skupne naloge za celostno mrežo knjižnice:
– strokovno in organizacijsko vodenje zavoda
– nabava in obdelava knjižničnega gradiva
– medknjižnična izposoja
– dopolnjevanje in oblikovanje domoznanske zbirke
– mentorstvo študentom bibliotekarstva

V vseh enotah pa izvajamo naslednje dejavnosti:
– izposoja in svetovanje pri izboru knjižničnega gradiva
– rezerviranje knjižničnega gradiva
– zbiranju in objavljanju domoznanskega gradiva
– medoddelčna izposoja
– uporaba tehnične opreme, namenjene uporabnikom
– dostop do interneta ter javnih elektronskih virov
– uporaba knjižničnih katalogov in vzajemnega kataloga
– posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva
– ogled knjižnice in razstav
– ure pravljic
– obiski šol, vrtcev, skupin
– organizacija dogodkov (srečanj z ustvarjalci, razstav, predavanj, predstavitev, razstav)
– informacijsko opismenjevanje mladine in odraslih
– preslikavanje gradiva, ki je v lasti knjižnice
– sodelovanje z drugimi javnimi zavodi
– drugo delo

2 DELITEV STROŠKOV ZA DELOVANJE KNJIŽNICE
Skupni stroški za delovanje splošne knjižnice se delijo na podlagi Pravilnika o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah (Ur. l. 19/03) in v ustanovitvenem aktu oz. na osnovi delitvene bilance in bodo v letu 2020 znašali v naslednjem razmerju:
– Občina Sežana: 52,47 %
– Občina Divača: 16,15 %
– Občina Hrpelje – Kozina: 17,40 %
– Občina Komen: 13,98 %
Sredstva za upravljanje in izvajanje programa Kosovelove domačije pa v celoti pokriva Občina Sežana.
Vsaka ustanoviteljica pa pokriva še stroške svojih krajevnih knjižnic.
Sredstva za nakup knjižničnega gradiva prispevajo občine v skladu z drugim odstavkom 53. člena Zknj (Ur. l. RS 87/01) in Zknj-1A (Ur. l. RS 92/15), del sredstev pa knjižnica dobi na osnovi Javnega poziva Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Nakup gradiva se za vse enote knjižnice izvaja v osrednji knjižnici. Strokovni delavci odločajo, katero gradivo se glede na potrebe uporabnikov, postavi v osrednji in krajevnih knjižnicah. Bralcem pa dostop do gradiva omogočamo z medoddelčno izposojo.

3 KADROVSKI NAČRT KNJIŽNICE

Na osnovi druge alineje 36. Člena Zakona o knjižničarstvu – Zknj (Ur. l. RS 87/01) – morajo imeti knjižnice za izvajanje knjižnične javne službe ustrezno število usposobljenih strokovnih delavcev. Strokovni delavci knjižnice, ki izvajajo javno službo, morajo imeti predpisano vrsto in stopnjo izobrazbe ter opravljen bibliotekarski izpit.
Knjižnice zaposlujejo strokovne, manipulativne in administrativno-tehnične delavce.
Čeprav bi v Kosovelovi knjižnici Sežana za izvajanje knjižnične dejavnosti po Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe oz. v skladu s Standardi za splošne knjižnice glede na število prebivalcev 17,63 delavca.
Trenutno pa imamo 13 zaposlenih, kolikor je tudi sistemiziranih delovnih mest (sprejetih na Svetu zavoda 17. 1. 2019): direktorica, računovodkinja, čistilka, ter 10 strokovnih delavcev s polnim delovnim časom, eden s srednjo izobrazbo (10 %).
Zaradi potreb po dodatnih delavcih bomo v letu 2020 kandidirali na razpisu za javna dela za 3 delavce.

4 IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV

Strokovno izpopolnjevanja na področju je pravica in dolžnost vsakega strokovnega delavca (44. Ččen Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti- Ur. l. 45/94). V skladu s programom se bodo strokovni delavci lahko udeležili ustreznih seminarjev, ki jih organizirajo:
– Center za razvoj knjižnic pri NUK
– območne in osrednje območne knjižnice v okviru regije in države
– tečaji za varstvo pri delu
– tečaji za delo z odraslimi s posebnimi potrebami
– Združenje bibliotekarjev Slovenije
– Združenje bibliotekarjev Primorske in Notranjske
– tečaji, ki jih organizira IZUM
– tečaji COBISS – za posodobitev poslovanja
– delovanje v strokovnih telesih bibliotekarskih društev
– delovanje v Združenju splošnih knjižnic Slovenije
– drugi seminarji, ki ponujajo strokovno znanje za delo v knjižničarski dejavnosti

5 PROSTORI IN TEHNIČNA OPREMLJENOST

5. 1 PROSTORSKI POGOJI

Prostorske razmere se že več let niso spremenile. Nobena izmed štirih knjižnic ne ustreza prostorskim standardom.

Nova strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (2018–2028) narekujejo več prostora za individualno delo uporabnikov in strokovnih delavcev.
V enotah knjižnic nam primanjkuje prostor za uporabniška delovna mesta (5 na 1000 prebivalcev), število računalniških delovnih postaj (1 na 1000 prebivalcev), premajhni pa so tudi prostori za dogodke (vsaj 27 m²).
V osrednji knjižnici nam predstavlja veliko pomanjkanje prostora, namenjenega strokovnim delavcem. Strokovna priporočila in standardi narekujejo pisarno za delo pri nabavi, katalogizaciji in opremi knjižničnega prostora v velikosti 15 m², pomožno pisarno za delo z uporabniki v velikosti 9 m².
Naši strokovni delavci imajo na voljo eno pisarno, ki meri cca 12 m², zato svoje strokovno delo opravljajo v neustreznih kotičkih v knjižnici.
S tem problemom v Kosovelovi knjižnici Sežana smo seznanili ustanovitelja in že v letu 2019 predlagali, da bi lahko v prihodnjih letih prostorske težave rešili z nakupom poslopja nekdanje diskoteke Titanik, ki je bila na javni dražbi. Ker se poslopje še vedno prodaja, bomo člane sveta in občine ustanoviteljice spet zaprosili za možnost širjenja prostorov knjižnice, s čimer bi lahko realizirali nove programe in dejavnosti za naše uporabnike.
Tudi kar zadeva tehnološko opremljenost, postaja naša knjižnica za uporabnike neaktualna, na kar smo tudi že opozorili ustanovitelje. V prihodnjem letu bomo skušali urediti prostor z avtomati za napitke in prigrizke, kajti sodobna knjižnica vse bolj postaja tudi prostor socialnega druženja. Naša knjižnica žal v trenutnih razmerah sodobnih bralcev ne more zadovoljiti.

5.2 TEHNIČNA OPREMLJENOST

Vse knjižnice so povezane s sistemom COBIS in imajo osnovno tehnično opremo, namenjeno uporabnikom in strokovnim delavcem.
Smo pa ena redkih splošnih knjižnic v Sloveniji, ki nima opreme RFID in knjigomatov, tako da naše knjižnično gradivo ni ustrezno zaščiteno, prav tako ga bralci ne morejo ne vrniti in ne izposoditi sami, kar je še en korak nazaj v razvitosti knjižnice, kar vpliva na obisk in članstvo.
V Kosovelovi knjižnici Sežana smo imeli v zadnjem času več vlomov. V letu 2019 smo na izpostavljena okna v pritličju namestili rešetke, v letu 2020 pa načrtujemo nakup alarmnega sistema.

6 INVESTICIJE

V Kosovelovi knjižnici Sežana in njenih enotah vsako leto skrbno načrtujemo investicije. Dotrajani prostori in zastarela tehnološka oprema nam marsikdaj prekriža načrte, tako da smo prisiljeni sredstva namesto v novosti vlagati v obnovo obstoječega, kar marsikdaj ni ekonomično.
V letu 2020 načrtujemo naslednje investicije:

7 STROKOVNO DELO: IZPOSOJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA, NAKUP IN OBDELAVA, INFORMACIJSKA SLUŽBA, MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA

7.1 IZPOSOJA

Izposoja gradiva je osnovna dejavnost knjižnice. Člani si gradivo lahko izposodijo neposredno ob obisku knjižnice, lahko pa si ga tudi rezervirajo od doma, preko portala Moja knjižnica, po elektronski pošti ali telefonu. Na ta način lahko gradivo tudi podaljšajo.
Gradivo, ki ga rezervirajo v drugih enotah, jim lahko tudi dostavimo v najbližjo knjižnico, prav tako pa lahko člani gradivo vračajo v kateri koli enoti.

7. 1. 1 OBRATOVALNI ČAS:

S septembrom 2019 smo v dogovoru na koordinaciji županov občin ustanoviteljic poenotili obratovalni čas enot Kosovelove knjižnice Sežana na Kozini in v Divači. Poslej bosta tako kot knjižnica Komen odprti 3 x tedensko oziroma 21 ur tedensko skozi vse leto.
Knjižnica in njene enote bodo zaprte zaradi strokovnega izobraževanja v četrtek, 18. maja 2020, 24. in 31 decembra pa bosta Kosovelova knjižnica Sežana in Knjižnica Divača odprti le do 14. ure.

Kosovelova knjižnica Sežana bo v letu 2020 odprta 2643 ur.
ponedeljek–petek: 7.00–18.00
sobota: 8.00–13.00

Knjižnica Divača bo v letu 2020 odprta 229 ur.
torek, petek: 11.00–18.00
ponedeljek: 8.00–15.00

Knjižnica Komen bo v letu 2020 odprta 219 ur.
torek, petek: 11.00–18.00
sreda: 8.00–14.00

Knjižnica Kozina bo v letu 2020 odprta 224 ur.
ponedeljek: 8.00–15.00
sreda, petek: 11.00–18.00

Kosovelova domačija Tomaj:
– Ogled po predhodni najavi.
Število odprtosti skupaj: 3315 ur.

7. 2 NAKUP IN OBDELAVA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

Knjižnica dopolnjuje svojo knjižnično zbirko z nakupom, darovi in zamenjavo. Največji delež pri tem odpade na nakup novega gradiva. Darove predstavlja gradivo, ki ga prinesejo bralci iz svojih domačih knjižnic. Darovano gradivo pregledamo in ga, če je kakovostno, vključimo v svojo zbirko ali zamenjamo s knjižničnim, če je v slabšem stanju, ali pa ga podarimo našim uporabnikom. Zamenjavo gradiva predstavlja tisto gradivo, s katerim člani knjižnice zamenjajo gradivo, ki so ga poškodovali ali izgubili

7. 2. 1 VSEBINSKI KRITERIJI, PO KATERIH KNJIŽNICA OBLIKUJE LETNI NAKUP GRADIVA

Za ustreznost zbirke smo poskrbeli z nabavo knjižničnega gradiva s kakovostno vsebino in se pri tem skušali približati priporočilom ter veljavnim predpisom. Nakup smo zagotovili iz lastnih sredstev, sredstev Ministrstva za kulturo RS Slovenije in z darovanim gradivom.
Žal se iz leta v leto višina sredstev za nabavo knjig zmanjšuje, zato bo potrebno poskušati prepričati ustanovitelja za povečanje sredstev. Na pot k dodatnim sredstvom bomo morali tudi sami.
Poskusiti bo potrebno pridobiti sponzorje, ki bi bili pripravljeni knjižnici podariti del sredstev – z akcijo sponzor meseca sponzor polletja – ali bi za nas kupili določene knjige.

Knjižnica bo sledila naslednjim smernicam:
– spremljanje ponudbe na trgu
– upoštevanje povpraševanja po konkretnem gradivu
– upoštevanje razmerja 60 % za strokovno literaturo in 40 % za leposlovje oz. 70 % nabavljene literature za odrasle in 30 % za mlade bralce
– dopolnjevanje literature v tujih jezikih
– redno izločanje knjižničnega gradiva, upoštevaje Navodil za izločanje in odpis knjižničnega gradiva, ki jih je izdala NUK
– izvajanje medoddelčne izposoje zaradi zmanjševanja nakupa zaradi nižanja sredstev (ekonomičnost) na ravni sredstev iz območnosti
– potrebe uporabnikov nas vodijo k pridobivanju vedno večjega števila elektronskih vsebin, ki so uporabnikom dostopne preko spleta, vendar moramo izdelati načrt, kako uporabnike naučiti dostopati do njih: podatkovnih zbirk, e-knjig, e-periodike
– nabava dodatnih licenc za e-knjige iz projekta Biblos
– oblikovanje posebnih zbirk in obveščanje javnosti o njih in o že obstoječih zbirkah
– knjižnica že ima na voljo zvočno zbirko na različnih nosilcih zvoka: zvočne kasete, zgoščenke. Na osnovi povpraševanja bi bilo potrebno oblikovati/povečati zbirko zvočnih knjig za otroke in odrasle (romani, poezija, potopisi, novele, biografije, pravljice, mladinska dela …
Cilj knjižnice je čim bolj približati nakup gradiva standardom.
Knjižnica sredstva za nakup knjižničnega gradiva pridobiva od občin ustanoviteljic ter s prijavo na razpis Ministrstva za kulturo. Delež sredstev, ki jih za nakup odobri Ministrstvo za kulturo, je v veliki meri odvisen od deleža, ki ga zagotavljajo ustanoviteljice, zato je pomembno da knjižnica za nakup namenja tudi lastna sredstva.
Če bodo občine za nakup knjižnega gradiva namenile premalo sredstev, knjižnica ne bo dosegla predpisanih normativov pri prirastu knjižničnega gradiva. Posledica tega bo neaktualna knjižnična zbirka, zato bodo bralci poiskali storitve v drugih knjižnicah.

7.2.2 DOPOLNJEVANJE ZBIRKE GRADIVA, POMEMBNE ZA OBČINE, V KATERIH DELUJE KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA

V skladu z Zknj-1 splošne knjižnice zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo. Namen domoznanske dejavnosti je, da ponujajo uporabnikom knjižnice gradivo in informacije o območju, na katerem deluje knjižnica, da bi tematiko čim bolj široko spoznali domače okolje ter oblikovali svoj odnos od njega.
Kosovelova knjižnica Sežana se na tem področju povezuje z Območno knjižnico Srečka Vilharja Koper, ki je regionalna domoznanska knjižnica.
Knjižnica načrtno zbira domoznansko gradivo s področja občin Sežana, Hrpelje – Kozina, Divača in Komen, in sicer: raznovrstna objavljena dela (monografije, zborniki, časopisi), publikacije sivo literaturo, avdiovizualno gradivo, fotografije, plakate in podobno.
Naša domoznanska zbirka je zbirka, ki jo je potrebno dopolnjevati in nadgrajevati ter posneto gradivo prenesti na sodobnejše nosilce, čemur bo v prihodnjih letih potrebno posvetiti več dela in nameniti več sredstev.
Gradivo bomo občasno tudi razstavljali in ga na tak način predstavljali javnosti.
V letu 2019 smo posredovali v digitalizacijo plakate iz naše zbirke. Z digitalizacijo našega domoznanskega gradiva bomo nadaljevali tudi v letu 2020. S tem bomo gradivo zaščitili pred fizično uporabo in ga ponudili preko spleta širšemu krogu uporabnikov.
V skladu s finančnimi sredstvi bomo postopoma poskrbeli za ustrezno varovanje in hranjenje domoznanskega gradiva: primerna oprema gradiva).
Prizadevali si bomo za dodaten prostor za hranjenje in promocijo domoznanskega gradiva: raznovrstnih objavljenih del, sive literature, avdiovizualnega gradiva, fotografij, plakatov in podobno.
V letu 2020 bomo snemali pomembnejše dogodke.
Pripravljali bomo domoznanske razstave ter poskrbeli za zaščito in promocijo zbirke likovnih del.
V letu 2019 smo razstavljali portrete primorskih književnikov, ki jih je v svoji dolgoletni karieri posnel Tihomir Pinter. Zbirko bomo objavili tudi na portalu Kamra.
Strokovni delavci v vseh enotah knjižnice bodo domoznansko gradivo objavljali na portalu Kamra in vnašali znane osebnosti z našega področja na portal Primorci.si ter organizirali domoznanske dogodke (npr. ŠK Zgodbarnica).

7.2.3 KOSOVELOVA DOMAČIJA TOMAJ

Posebno mesto ima v okviru enot Kosovelove knjižnice tudi Kosovelova domačija v Tomaju, ki jo ima v upravljanju Kosovelova knjižnica.
V prihodnosti bo potrebno poskrbeti za izvajanje dejavnosti na tej domačiji, saj imamo s tem zaradi premalo zaposlenih kar težave. Zaenkrat zanjo po pogodbi skrbi gospa Dragica Sosič, občasno pa ji pri vodenju po domačiji priskoči na pomoč kateri od zaposlenih, včasih pa pokriva vodenje (v tujih jezikih) tudi strokovna delavka – skrbnica Kosovelove sobe na Ljudski univerzi Sežana.
Sistemizirati bo potrebno delovno mesto za delovanje Kosovelove domačije. Še posebej, ker se na področju turizma čuti potreba po povezovanju in skupni ponudbi.
Najpogostejši obiskovalci so učenci in dijaki, zato bomo zanje potrebno pripravili ustrezne programe in didaktično gradivo v skladu z učnimi načrti. V sodelovanju z drugimi javnimi zavodi v Občini Sežana pripravljamo letak s ponudbo naših storitev, ki ga bomo posredovali šolam.
Šolam iz lokalnega okolja bomo ponudili možnost obiska ter za eno generacijo v okviru osnovnošolskega izobraževanja omogočiti brezplačen obisk.
Sodelovali bomo v Mednarodnem dnevu muzejev na 18. maj in na ta dan za obiskovalce organizirali dan odprtih vrat z zaključno prireditvijo – literarnim večerom/predavanjem poznavalcev Srečka Kosovela.
S Kosovelovo sobo se dogovarjamo za večjo promocijo Kosovelove domačije v slovenskem okolju. Od leta 2014, ko smo sežanski javni zavodi skupaj obeležili 110-letnico rojstva pesnika Srečka Kosovela, sodelujemo na programski ravni, s čimer se izogibamo podvajanju informacij. Naslednje leto pa bomo oblikovali skupni paket za obiskovalce, pri čemer bodo obiskovalci ene ali druge enote imeli možnost nakupa paketa s popustom, ki ga bodo lahko izkoristili v tekočem letu. Načrtujemo pa tudi postavitev table Slovenska pisateljska pot ter skupne obvestilne table (za Kosovelovo domačijo in Kosovelovo spominsko sobo) na križišču pred vstopom v Sežano z goriške strani.
Na domačiji bi želeli postaviti dodatno razstavo o družini Kosovelovih, ki bi nudila možnost samostojnega ogleda vsaj dela domačije, in sicer v lopi ob stanovanjski hiši. Lopo bomo, če bodo sredstva zasteklili in tako pridobili tudi prostor za javne dogodke.

8 INFORMACIJSKA SLUŽBA

Osnovne storitve knjižnice so dostopne vsakomur v skladu z Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic (Ur. l. RS, 29/03). Te storitve se nanašajo na izposojo gradiva, posredovanje informaciji in bibliopedagoško delo. Knjižnica nudi uporabnikom tudi brezplačno pomoč pri uporabi javnih katalogov in jim posreduje enostavne informacije (Enostavna informacija je informacija, ki jo knjižničar pridobi z uporabo enega vira.) o gradivu in iz gradiva, ki je v lasti knjižnice.
Informacijska služba je organizirana v vseh enotah knjižnice in jo izvajajo vsi strokovni delavci.
Informacijska služba obsega:
– uvajanje uporabnikov v iskanje in uporabo vseh vrst informacijskih virov
– individualna pomoč pri iskanju odgovorov na najrazličnejša vprašanja
– dajanje vseh vrst informacij (osebno, telefonsko, po elektronski pošti)
– predstavljanje knjižničnega gradiva posameznikom in skupinam v raznih oblikah (razstavljeno gradivo, seznami knjižnih novosti, obveščanje o gradivu preko medijev … )

8.1 SPLETNA STRAN IN PROFIL FACEBOOK

Uporabnike bomo informirali tudi na spletni strani in fb profilu, preko katerih postaja knjižnica vse bolj prepoznavna. Na domači spletni strani že sicer objavljamo vse novosti in najavljamo dogodke v vseh enotah knjižnice. S pomočjo interneta, preko katerega imajo člani direkten dostop do kataloga naše knjižnice, do digitalne knjižnice Slovenije – D-lib in najrazličnejših elektronskih virov, so postale dostopne nekatere storitve knjižnice tudi izven časa poslovanja knjižnice. Tako se je knjižnica dejansko približala uporabnikom oziroma članom, ki si lahko na daljavo sami podaljšajo rok izposoje, rezervirajo oz. naročijo gradivo, naročijo medoddelčno in medknjižnično izposojo ter imajo vpogled v stanje na svojem knjižničnem računu.
Domačo spletno stran bomo v prihodnjem letu posodobili, dopolnjevali in skrbeli za ustrezno ažurnost. Poleg najave dogodkov bomo o dogodkih tudi poročali, oblikovali bomo tudi spletno literarno rubriko z natečajem za odrasle in otroke.
Načrtujemo pa tudi namestitev programa Instagram, preko katerega bi poročali o svoji dejavnosti.

8.2 MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA

Naši uporabniki imajo s pomočjo medknjižnične izposoje omogočen dostop do gradiva vseh slovenskih knjižnic. Želeno gradivo lahko s pomočjo bibliotekarja ali sami poiščejo v sosednji knjižnici, če v naši ni na voljo. Medknjižnična izposoja je med knjižnicami primorskega območja v skladu z dogovorom brezplačna, izven našega območja pa plačljiva.
Ocenjujemo, da bomo v letu 2020 realizirali okrog 180 zahtevkov za medknjižnično izposojo iz drugih knjižnic in prav toliko v druge knjižnice.

9 DELO Z UPORABNIKI

V skladu s 16. členom Zakona o knjižničarstvu so splošne knjižnice v okviru javne službe dolžne organizirati tudi posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture.
Kosovelova knjižnica Sežana posebno pozornost namenja tudi ranljivim skupinam – osebam s posebnimi potrebami, za katere organizira Magajnovo bralno značko, projekt Svobodne duše, postavili pa smo tudi zbirko gradiva za osebe z motnjami branja Nekaj posebnega, ki jo bomo z gradivom dopolnjevali tudi v letu 2020.
V letu 2020 bom poskušali v knjižnico privabiti tudi tujce, ki jih je v našem okolju veliko, a še ne izkoriščajo naših storitev.

9. 1 Aktivnosti ki jih bomo v letu 2020 namenili našim uporabnikom:

* velja za vse enote

9.1.2 Dejavnosti na oddelku za odrasle V Kosovelovi knjižnici Sežana

* velja za vse enote

9.1.3 Knjižnica Divača

9.1.4 Knjižnica Kozina

– Zbiranje in obdelava gradiva za Dobreknjige.si, Kamro, Album Slovenije,

Primorci.si.

– sodelovanje z vrtcem, osnovno šolo, občino, centrom Ruj, posamezniki,

9.1.5 Knjižnica Komen

Uporabnike bomo o prireditvah obveščali prek medijev (radio, dnevno časopisje), s plakati, z objavami na domači strani knjižnice, preko fb profila in z vabili.

10 OBELEŽITEV PRAZNIKOV Z RAZSTAVAMI

kulturni praznik – 8. februar
obletnica rojstva pesnika Srečka Kosovela – 18. marec
obletnica rojstva pisatelja Bogomirja Magajne -13. januar
dan mladinske književnosti – 2. april
teden knjige – 20. april
občinski praznik – 28. avgust
teden otroka – prvi teden oktobra
ta veseli dan kulture (3. december)
dan slovenskih knjižnic
Brati gore – 11. december
podelitev Magajnove bralne značke – november
Rožančeva nagrada – oktober
Druge priložnostne obletnice

11 SODELOVANJE Z DRUGIMI JAVNIMI ZAVODI V NAŠEM OKOLJU

V sodobnem času je nujno, da se povezujemo z ostalimi javnimi zavodi v našem okolju in tako širimo vedenje o naši dejavnost.
V preteklosti smo uspešno sodelovali z Ljudsko univerzo Sežana, kar bomo počeli tudi v letu 2020 pri oblikovanju promocije Kosovelove spominske sobe in Kosovelove domačije. Občasno prevzamemo tudi vodenje za skupine v Kosovelovi spominski sobi.
Tudi sodelovanje s Kosovelovim domom je zgledno. Skupaj pripravljamo akcije ob obletnicah, Noč knjige, občasne razstave …
Kot partnerji z javnimi zavodi v sežanski občini sodelujemo na Knjižnice smo prepoznavne tudi v projektu Dnevi evropske kulturne dediščine, ki jih organizira Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Tudi enote knjižnice iščejo nove oblike sodelovanja, Knjižnica Komen bo letos sodelovala v projektu S knjižnico v gledališče, v okviru Občine Komen bomo partnerji v projektu formiranja Muzeja jezikov Štanjel, Knjižnica Divača sodeluje s Parkom Škocjanske jame, Knjižnica Kozina pa z Občino Hrpelje-Kozina pri raznih predstavitvah domoznanskega gradiva.

12 PROMOCIJA

Raznolik in kakovosten nabor knjižničnega gradiva, strokovno usposobljeni in prijazni zaposleni ter prijetno okolje so dejavniki, ki so za knjižnico največja promocija. Kljub temu je danes v navalu informacij potrebno sprotno in redno obveščanje javnosti o delovanju vsake ustanove.
Redno sodelujemo z lokalnimi časopisi, v katerih obveščamo javnost o naši dejavnosti.
Sodelovali bomo s knjižnicami pobratenih občin.
Letos so nas zaradi bogate programske zasnove k sodelovanju povabili na Radio Slovenija, kjer bodo občasno poročali o naših dogodkih.
Dober vir promocije je tudi spletna stran naše knjižnice, ki se bo ves čas posodabljala.
Občasno izdajamo publikacije kot promocijo delovanja knjižnice.
Redno sodelujemo na stojnicah ob občinskem prazniku, na katerih predstavljamo našo dejavnost.
Skrbimo tudi za predstavitev gradiva naše knjižnice na spletu (Kamra, Primorci.si …)

13 CENIK

CENIK STORITEV V KOSOVELOVI KNJIŽNICI SEŽANA ZA LETO 2020 ČLANARINA

ZAMUDNINA

OPOMINI

ODŠKODNINA

MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA

FOTOKOPIRANJE

BIBLIOGRAFSKI ZAPIS

OBISK KOSOVELOVE DOMAČIJE V TOMAJU – vstopnina

IZPOSOJA E-BRALNIKOV

Cenik, ki ga je svet JZ Kosovelova knjižnica Sežana potrdil na svoji seji 19. decembra 2019, začne veljati 3. Januarja 2020.

14 ZAKLJUČEK

Dejavnost javne splošne knjižnice je opredeljena z zakonskimi predpisi, ki jih pri načrtovanju dela spoštujemo in upoštevamo.
Cilj našega programa je našim občanom zagotavljati enake možnosti za dostop do publikacij in informacij, ki jih potrebujejo v vsakdanjem življenju, pri študiju, vseživljenjskem učenju, duhovnem bogatenju, razvedrilu in sprostitvi.
Želimo si, da bi bili uporabniki zadovoljni z našimi storitvami – in v to smer je naravnano naše delo.
Program dela je bil sprejet na 12. seji javnega zavoda Kosovelova knjižnica Sežana, dne 19. 12. 2019.

Predsednica sveta JZ Kosovelova knjižnica Sežana
Ivica Podgoršek