Program dela Kosovelove knjižnice Sežana za leto 2019

PROGRAM DELA

KOSOVELOVE KNJIŽNICE SEŽANA

ZA LETO 2019

Program dela je dokument, ki določa obseg, vsebino in organizacijo dela v knjižnici. Za uspešno izvedbo programa je zelo pomembno sprotno dogovarjanje med zaposlenimi, uporabniki in okoljem, ter financerji, saj želimo, da bi se knjižnica kot tudi njeni uporabniki vsebinsko in strokovno dopolnjevati.

Program dela je okviren, saj vsi parametri financiranja in organiziranosti še niso znani.

Osnova za načrtovanje dela so veljavna zakonodaja, podzakonski akti, Odlok o ustanovitvi ter Strateški načrt knjižnice za obdobje 2018–2023.

Zakonske podlage, na osnovi katerih je program sestavljen, so:

– Zakonu o knjižničarstvu (Ur. l. RS, št. 87/1)

– Zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. l. RS, št. 77/07 in spremembe)

– Zakon o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93)

– Zakon o financiranju občin (Ur. l. RS, št. 8/94 in spremembe)

– Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Ur. l. RS, št. 73/03))

– Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Ur. l. RS, št 88/03)

– Pravilnik o določanju stroškov osrednjih območnih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic (Ur. l. RS, št. 19/03)

– Uredba o metodologiji za določitev osnov za izračun sredstev za izvajanje javne službe na področju kulture (Ur. l. RS, št. 100/2003 in spremembe)

– Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (Ur. L. RS, št. 29/03)

– Odlok o ustanovitvi zavoda Kosovelova knjižnica Sežana (Ur. l. RS 23/04)

– Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja Kosovelove knjižnice Sežana (2003)

– Kolektivna pogodba o kulturni dejavnosti v RS (1995 in spremembe)

ter drugi predpisi, ki se nanašajo na delo knjižnice.

Temeljna naloga in cilj knjižnice sta podpora vseživljenjskemu učenju in spodbujanje branja, bralne pismenosti kot tudi širjenje bralne kulture in informacijske pismenosti prebivalstva brkinsko-kraških občin.

Osnovne naloge splošnih knjižnic opredeljuje Zakon o knjižničarstvu, ki določa tudi način financiranje knjižnične dejavnosti kot javne službe, obveznosti lokalnih skupnosti, način ustanavljanja knjižnic in nadzor. V 36. členu so določeni pogoji za izvajanje knjižnične javne službe.

  

Knjižnice, ki izvajajo knjižnično javno službo, morajo imeti:

 

– ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega gradiva;

– ustrezno število usposobljenih strokovnih delavcev;

– ustrezen prostor in opremo;

– ustrezno organizacijo knjižnične dejavnosti. 

 

Naloge splošnih knjižnic določata 2. in 16. člen Zakona o knjižničarstvu:

– zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,

– zagotavljanje dostopa do gradiva in elektronskih publikacij,

– izdelovanje katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,

– sodelovanje v medknjižnični izposoji,

– pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,

– informacijsko opismenjevanje in drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo,

– sodelovanje pri vseživljenjskem izobraževanju,

–  zagotavljanje dostopnosti in uporabe gradiv javnih oblasti,

– organizacija posebnih oblik dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,

– organizacija dejavnosti in storitev za prebivalce s posebnimi potrebami,

– organizacija kulturnih prireditev, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo.

 

1 ORGANIZACIJA KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI

Kosovelova knjižnica Sežana je organizirana kot splošna knjižnica III. tipa, ki pokriva področje od 20.000 do 30.000 prebivalcev. Območje delovanja je določeno v Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Knjižnično dejavnost izvaja za 25.300 prebivalcev (št. prebivalcev z dne 1. 1. 2018) na območju štirih občin: Sežane, Divače, Hrpelj-Kozine in Komna. Knjižnica skrbi tudi za Kosovelovo domačijo v Tomaju.

Delo z uporabniki zajema referenčno, referalno in informacijsko dejavnost, oskrbo z gradivom in usposabljanje za samostojno delo s knjižničnim fondom.

V Javnem zavodu Kosovelova knjižnica strokovni delavci uresničujejo knjižnično dejavnost tudi z zbiranjem knjižničnega gradiva s pomočjo nabave, zamenjave, donacij in darov; z obdelovanjem, katalogizacijo, klasifikacijo, opremo z nalepkami s črtno kodo žigom in zavijanjem; hranjenjem, vzdrževanjem, predstavitvami, izposojo oz. posredovanjem knjižničnega gradiva ter omogočanjem dostopa in uporabe knjižničnega gradiva ter informacij vsem prebivalcem na območju Krasa in Brkinov kot tudi širše ter z odpisovanjem gradiva.

Namenjena je torej informiranju, izobraževanju, raziskovanju, kulturnim in razvedrilnim potrebam ter razvijanju splošne, bralne in informacijske pismenosti. Temu služijo knjižnični

katalogi, podatkovne zbirke in drugi informacijski viri, posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev, sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanje informacij. S pomočjo računalniškega sistema COBISS je vključena v vzajemno bazo podatkov, ki jo dopolnjujejo strokovni delavci tudi s svojimi zapisi.

H kakovostnemu delu prispeva tudi ugotavljanje učinkovitosti poslovanja z raznimi statističnimi analizami na osnovi smernic, ki jih določajo Standardi za splošne knjižnice. Ključni kazalci uspešnosti, ki jih uporabimo za vrednotenje in spremljanje doseganja ciljev knjižnice, so: kazalci uporabe (število članov, obiskov, izposojeno gradivo, izposoja na enoto), kazalci o virih in o človeških virih, kazalci kakovosti, stroškov in primerjalni kazalci.

Ustanoviteljica je Občina Sežana, soustanoviteljice pa so še Občina Komen, Občina Divača in Občina Hrpelje-Kozina.

 

1.2 Temeljni cilji, ki jih želimo doseči v letu 2019, so:

– racionalno izvajanje dejavnosti v pogojih delovanja z manjšanjem sredstev;

– zagotoviti ustreznost zbirke glede na ugotovljene informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe ter interese ciljnih skupin uporabnikov;

– pravočasno strokovno izločanje in odpisovanje starega ter poškodovanega gradiva v skladu s pravilnikom NUK;

– izvajati kakovostno nabavno politiko po mreži krajevnih knjižnic, upoštevaje specifike okolja, v katerem te knjižnice delujejo, in finančna sredstva;

– ustvarjati pogoje za spodbujanje bralnih navad, oblikovanje bralne kulture in razvijanje funkcionalne pismenosti;

– povečevati delež uporabnikov knjižnice in članov ter obdržati ali povečati raven izposoje

– upoštevati cilje in prioritete lokalnih skupnosti;

– slediti priporočenim razmerjem znotraj zbirke (razmerje med strokovnim in leposlovnim gradivom ter gradivom za otroke in odrasle uporabnike);

– zagotavljati ustrezen delež neknjižnega in elektronskega gradiva;

– zagotavljati gradivo za domoznanske študije in izgradnjo domoznanskih podatkovnih zbirk;

– oblikovati zbirko za bralce s posebnimi potrebami;

– sodelovati z drugimi javnimi zavodi v lokalnem okolju in širše (Teden vseživljenjskega učenja, Dan duševnega zdravja, Veseli dan kulture, Primorci beremo, Noč knjige, Dan splošnih knjižnic …);

– nadaljevati z bibliopedagoškim delom in projektom Rastem s knjigo;

– slediti trendom na področju tehnične opremljenosti enot;

– ostati vir informacij ter kulturno središče, ki ponuja uporabnikom v vseh enotah pa tudi uporabnikom širšega območja enake možnosti za dostop do publikacij in informacij na različnih medijih;

– obveščati uporabnike knjižnice in širšo javnost o novosti knjižnične zbirke in prireditvah v knjižnici ter jih spodbujati k obisku;

– tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov, v katerih delujejo osrednje knjižnice in krajevne knjižnice;

– vzdrževati kontakt in dobro sodelovanje s financerji ter zagotavljanje rednega financiranja;

– oblikovati program za pridobivanje dodatnih virov financiranja (donacije, trženje dejavnosti, prostovoljni prispevki);

– skrbeti za dobro klimo v kolektivu

– omogočiti usposabljanje zaposlenih;

– ohraniti, če že ne povečati, število zaposlenih v knjižnici;

– nadgraditi in posodobiti muzejsko zbirko na Kosovelovi domačiji;

– slediti novostim na tržišču ter uvajati nove oblike dela.

 

 

2 DELO Z UPORABNIKI

Delo z uporabniki zajema referenčno, referalno in informacijsko dejavnost, oskrbo z gradivom in usposabljanje za samostojno delo s knjižničnim fondom.

Uporabnike bomo še naprej oskrbovali s potrebnim gradivom, mlade bralce z gradivom za bralno značko, domače branje, referate, seminarske in raziskovalne naloge. Nudili bomo informacijsko podporo rednim in izrednim študentom, udeležencem različnih oblik formalnega in neformalnega izobraževanja, izobraževanja ob delu …

Bralci bodo imeli na voljo gradivo za preživljanje prostega časa: posredovanje književnih del, spoznavanje z besedno umetnostjo, dostop do interneta …

Gradivo jim bomo priskrbeli tudi z medknjižnično izposojo.

Še vedno se bomo trudili povečanje števila članov, s tem da bomo gradili aktualno zbirko knjižnega gradiva tako v matični knjižnici kot tudi v enotah ter sledili potrebam okolja, s prireditvami privabili v knjižnico čim več uporabnikov ter si prizadevali, da bodo postali naši člani.

Enkrat letno, ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic (20. novembra), bomo uvedli brezplačno članarino ob (prvem) vpisu, omogočili vračanje gradiva brez plačila zamudnine ter organizirali dan odprtih vrat, na katerega bomo povabili zainteresirano javnost ter ustanovitelje/financerje. Člani knjižnice, ki so si v tekočem letu izposodili največ gradiva, bodo nagrajeni z brezplačnim članstvom za naslednje leto.

Bralce bomo spodbujali k branju na različne načine. Uporabniki med leposlovjem najraje iščejo literaturo za razvedrilo. Med uporabniki imajo določeni avtorji ali določena naslovi izjemno popularnost. Na knjižnih policah pa obstaja veliko leposlovja, ki je ‘prezrto’, zato bomo postavili kotiček, v katerem bomo predstavljali kakovostno literaturo, tudi starejša dela.

Bralce/knjižničarje/znane osebnosti/ bomo prosili za priporočilni seznam literature in spodbujali k branju z akcijama Poletna avantura in Poletna avanturica.

Povečano izposojo gradiva bomo dosegli tudi s projektom S knjigo na dom, pri čemer bomo sodelovali s krajevnimi skupnostmi ali s prostovoljci, ki nam bodo pomagali dostaviti gradivo bralcem na dom in jim pomagali pri vračanju gradiva.

Vsako leto sodelujemo z Zavodom za zaposlovanje, ki v okviru svojega programa nudi brezposelnim osebam tudi obisk v knjižnici in predstavitev naše dejavnosti ter možnosti, ki jih knjižnica ponuja, s čimer bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu.

Uporabnike, bodisi skupine bodisi posameznike, bomo navajali na samostojno rabo knjižnice in uporabo za delo s tehnologijo IKT.

Posebno pozornost bomo namenili članom ob prvem vpisu – pripravili bomo zgibanko, v kateri bomo predstavili pester nabor možnosti uporabe naše knjižnice ter pogoje poslovanja.

Vse bolj se povečuje obisk v popoldanskem času, tako da bomo poskrbeli za dostopnost v tem času ter morebitne aktivnosti.

V poletnem času bomo tudi izvajali aktivnosti na oddelku za mlade bralce (kvizi, druženja …).

 

2.1 Odprtost knjižnice

Ob posebnih dnevih načrtujemo zaprtost knjižnice, in sicer:

– 23. maj 2019 – dan knjižnice, strokovno izobraževanje knjižničarjev

– ob državnih praznikih:

  1. in 2. januar – novo leto
  2. februar – slovenski kulturni praznik
  3. april – velikonočni ponedeljek
  4. april – dan upora proti okupatorju
  5. in 2. maj – praznik dela
  6. junij – dan državnosti
  7. avgust – Marijino vnebovzetje
  8. oktober – dan reformacije
  9. november – dan spomina na mrtve
  10. december – božič
  11. december – dan samostojnosti in enotnosti

 

 

 

3 PRIPRAVA GRADIVA

3.1 Oblikovanje zbirke knjižničnega gradiva

Ob koncu leta 2018 je imela Kosovelova knjižnica 183.724 enot knjižničnega gradiva, kar je znašalo 7,52 enote gradiva na prebivalca. Odpisano pa je bilo 3.065 enot gradiva.

Za ustreznost zbirke smo poskrbeli z nabavo knjižničnega gradiva s kakovostno vsebino in se pri tem skušali približati priporočilom ter veljavnim predpisom. Nakup smo zagotovili iz lastnih sredstev, sredstev občin, Ministrstva za kulturo RS Slovenije in na račun darovanega gradiva. Postavili smo tudi zbirko Nekaj posebnega za bralce s posebnimi potrebami, za katero smo dobili donatorska sredstva.

Pri tem smo sledili naslednjim smernicam:

– spremljanje ponudbe na trgu z upoštevanjem povpraševanja po konkretnem gradivu s strani bralcev, oskrbo skupin s posebnimi potrebami ter medknjižnično izposojo

– upoštevanje razmerja 60 % za strokovno literaturo 40 % za leposlovje oziroma 70 % nabavljenega gradiva za odrasle in 30 % za mlade bralcev

– dopolnjevanje literature v tujih jezikih

– izločanje gradiva

– razvoj elektronskih virov, izposoja e-knjig in promocija le-teh

– oblikovanje posebnih zbirk

 

  1. 2 Nakup gradiva

Glede na finančno stanje bistvenega povečanja prirasta v letu 2019 ne načrtujemo, tako da bo obseg nabave podoben temu v letošnjem letu oziroma nižji. Enako velja tudi za dokup licenc za elektronske knjige. Verjetno bomo prisiljeni še zmanjševati število izvodov nekaterih naslovov leposlovja. Odreči se bomo morali tudi delu strokovnega gradiva.

občine

višina sredstev za nakup knjižničnega gradiva

število enot knjižničnega gradiva, kupljenih iz sredstev občin

Sežana

10.000

500

Divača

4.000

200

Komen

2.000

100

Hrpelje-Kozina

5.000

250

 

Zaradi prostorske stiske bomo bolj načrtno in na osnovi internega pravilnika poskrbeli za odpisovanje gradiva, zlasti na strokovnem oddelku, kjer gradivo hitro zastara in postane neaktualno. Nad postopkom odpisovanja gradiva bo bdela v ta namen sestavljena strokovna komisija. To so področja prava, ekonomije, politike, računalništva in informatike, pa tudi nekatere naravoslovne vede.

 

3.3 Obdelava gradiva:

– katalogizacija, inventarizacija, žigosanje, opremljanje gradiva z nalepkami

3.4 Zaščita gradiva pred obrabo:

– ovijanje, restavriranje poškodovanega gradiva (vezava, nadomeščanje poškodovanih etuijev)

 

3.5 Izdelava bibliografskih zapisov:

Bibliografske zapise pripravljamo za naše člane kot tudi za zunanje naročnike (Višja šola Sežana). Pripravljamo jih pa tudi za ostale, za katere smo svoje delo finančno ovrednotili in znesek navedli v cenik.

 

4 ORGANIZACIJA DELA, KADRI

 

V zavodu delovna zasedajo delavci delovna mesta glede na izobrazbo. Leta 2018 je bilo v knjižnici 13 zaposlenih, od tega 10 strokovnih delavcev.

Leta 2018 so nam pri delu pomagali 3 javni delavci. Na razpisu za javna dela smo kandidirali tudi za leto 2019, vendar nismo bili izbrani.

Manjše število zaposlenih se odraža v visoki obremenjenosti zaposlenih, v strokovnem delu kot tudi v delu z obiskovalci knjižnice.

Pogrešamo tudi hišnika, večina stavb, v katerih je knjižnica, je starejših, zato so pogoste okvare in gre veliko sredstev za zunanje izvajalce. V tem letu si želimo urediti tudi status vodenja po Kosovelovi domačiji.

Organizacija dela bo tudi v prihodnje prilagojena potrebam in kadrovskim možnostim.

 

 

5 IZOBRAŽEVANJE

                                                                                                        

5.1 Izobraževanje zaposlenih

V zavodu sodelavci zasedajo delovna mesta, ustrezna njihovi izobrazbi. Vsi strokovni delavci imajo tudi strokovni izpit.

 

Znanje knjižničarjev, pridobljeno z rednim šolanjem in delovnimi izkušnjami, ne zadošča za strokovno opravljanje poklica, zato je izobraževanje in usposabljanje zaposlenih je ena temeljnih nalog, ki so potrebne za delo v knjižnici, vendar je zaradi zmanjševanja finančnih sredstev omejeno le na najnujnejše.

 

Usposabljanje in izobraževanje potekata tako na individualni ravni kot tudi organizirano s strani NUK, IZUM-a ali Združenja bibliotekarjev Slovenije ali znotraj Zveze bibliotekarskih društev Primorske in Notranjske. Izobraževanje je omogočeno tudi s strani Območnih knjižnic.

Programa teh izobraževanj, ki so tudi cenovno ugodna, se bomo udeleževali glede na potrebe, finančna sredstva in če bo to dopuščala zadostna kadrovska zasedba. Nekatera strokovna izpopolnjevanja lahko vnaprej načrtujemo, druga pa določamo sproti, glede na ponudbo in potrebo. 

 

Organizirali bomo tudi interna izobraževanja, ki pomenijo predvsem osvežitev znanja in prenos znanja v prakso ter izmenjavo izkušenj. Na tem področju bomo organizirali izobraževanja na temo varstva pri delu ter promocijo zdravja na delovnem mestu (zdrava prehrana, telesna aktivnost, sproščanje in duševno zdravje, vzpostavljanje starih navad in opuščanje slabih …)

 

Izdelali bomo osebni program izobraževanja vsakega sodelavca, ki bo upošteval zahteve delovnega mesta, njegove sposobnosti in ambicije.

 

5.2 Izobraževanje uporabnikov

 

Tudi izobraževanje uporabnikov spada med osnovno poslanstvo knjižnice.

Kosovelova knjižnica Sežana v svoje bibliopedagoške aktivnosti vključuje vrtce in šole na svojem območju. Tedensko izvajamo bibliopedagoške tematske ure za otroke iz Vrtca Sežana, Osnovno šolo Srečka Kosovela Sežana, Osnovno šolo Dutovlje, Osnovno šolo Antona Šibelje – Stjenke, Osnovno šolo Dragomirja Benčiča – Brkina Hrpelje-Kozina in Vrtca Šempolaj. Če se bo pojavila potreba in možnosti, bomo izvajali tudi druge dejavnosti.

 

Otroci iz vrtca so vključeni v program Bralni palček, osnovnošolci sedmih razredov ter dijaki prvih letnikov so vključeni v nacionalni projekt Rastem s knjigo. V okviru slednjega dijakom prestavimo knjižnico, njene storitve in servise.

V prihajajočem letu se bomo posvetili tudi starejšim osnovnošolcem, učencem drugega in tretjega triletja, katerim motivacija za branje rahlo upade, tako da jih bomo povabili na literarna srečanja z ustvarjalci (npr. v okviru projekta Povabimo besedo).

 

V knjižnici organiziramo tudi vodenje za skupine odraslih – npr. za brezposelne ali tujce. Ponujamo jim tudi ogled Kosovelove sobe ali Kosovelove domačije.

 

Izobraževanje in usposabljanje izvajamo tudi za različne ciljne skupine prebivalstva: za brezposelne, upokojence, invalide, starejše občane. Zahtevnost prilagodimo uporabnikom.

 

Uporabnike usposabljamo za samostojno iskanje informacij in gradiva, navajamo jih na uporabo vzajemnega kataloga.

Individualno pomagamo tudi posameznikom za urejanje svoje naprave za določen servis (Libroam, Moja knjižnica, e-knjige, Mcobiss …)

 

 

 

6 DOMOZNANSTVO

 

Ena temeljnih nalog knjižnice je tudi pridobivanje, obdelovanje, hranjenje, posredovanje in promocija domoznanskega gradiva. V domoznanske zbirke uvrščamo gradivo, ki se navezuje na območje nekdanjih meja občine Sežana ter del območja v Italiji, kjer živijo Slovenci. Sem sodi tudi gradivo, ki vsebuje podatke o tem območju in o ljudeh, gradivo, katerega avtorji izhajajo s tega območja ali so z njim kako drugače povezani, ter gradivo, ki je bilo izdano ali tiskano na našem območju.

 

Domoznansko zbirko bomo po utečenih poteh redno dopolnjevali, dodatno jo bomo skušali obogatiti z načrtnim zasledovanjem, pridobivanjem in hranjenjem prvovrstnih, antikvarnih knjižnih del domoznanskih avtorjev in drugega gradiva domoznanskega pomena.

 

Večina gradiva je že urejena, v prihodnosti jo bomo na različne načine (razstave, po spletu, domoznanski večeri, lokalni časopisi) predstavili okolju. Prav tako bomo tudi v prihodnosti poskrbeli, da bo digitalizirano domoznansko gradivo predstavljeno na naši spletni strani, portalu Kamra, d-Libu nadgrajevali pa bomo tudi bibliografski leksikon Primorci.si.

 

 

Domoznansko gradivo (pisma, razglednice …) družine Kosovelovih smo digitalizirali v letu 2017, leta 2018 pa smo ga izročili v hrambo NUK. V letu 2019 bomo poskrbeli za fotografije  in uredili notno gradivo v Kosovelovi domačiji.

V skladu s finančnimi sredstvi bomo postopoma poskrbeli za ustrezno varovanje in hranjenje domoznanskega gradiva: primerna oprema gradiva (albumi, zaščitni ovitki, brezkislinski papir za fotografije, tulci za plakate kot prehodna rešitev, dokler ne pridemo do primernejšega prostora za hranjenje tega materiala).

Od občin soustanoviteljic bomo poskušali dobiti filmsko gradivo občinskih nagrajencev in ga postaviti na portal Kamra, poskrbeli bomo za vpis slikovnega gradiva, ki še ni bibliografsko opisano v COBISS-u.

Za digitalizacijo gradiva smo zaprosili za sredstva iz območnosti in pričakujemo, da nam bo uspelo s temi sredstvi digitalizirati gradivo iz naše zbirke.

Gradivo bomo še naprej digitalizirali, ga zaščitili pred fizično uporabo in ga ponudili preko spleta širšemu krogu uporabnikov.

Vsako leto bomo sestavili načrt digitaliziranja in določili prioritetne naloge.

 

Povezali se bomo z institucijami in zavodi ter drugimi knjižnicami, zlasti z Goriškim muzejem, ŠC Srečka Kosovela Sežana – Višjo strokovno šolo za fotografijo in obdelavo kamna (diplomske naloge, seminarske naloge …) …

Poskrbeli bomo za snemanje prireditev, zlasti domoznanskih.

 

V skladu s sredstvi bomo postopoma material prenesli s starih na sodobnejše nosilce zvoka in slike.

 

V okviru prireditev se bomo posvetili pripravi domoznanskih razstav. Letos nam je fotograf Tihomir Pinter podaril 24 fotografij – portretov Avgusta Černigoja z okvirji. Uokvirjene fotografije bomo postavili kot stalno zbirko v Študijski sobi. V avgustu, ob občinskem prazniku pa bomo razstavili portrete primorskih avtorjev omenjenega fotografa. Razstava je še v nastajanju.

 

Nadaljevali bomo s projektom Zgodbarnica, ki deluje v Knjižnici Kozina, v katerem poleg literarnega ustvarjanja skrbimo za zbiranje in promocijo gradiva. Za zbiranje domoznanskega gradiva pa se bomo ukvarjali tudi v Knjižnici Divača in Knjižnici Komen.

 

V lanskem letu je ena strokovna delavka opravila izpit za upravljanje z arhivskim gradivom, in do poletja 2019 bo naša temeljna naloga ureditev pisarniškega arhiva.

 

 

7 KOSOVELOVA DOMAČIJA

Posebno mesto ima v okviru enot Kosovelove knjižnice tudi Kosovelova domačija v Tomaju, ki jo ima v upravljanju Kosovelova knjižnica.

 

V prihodnosti bo potrebno poskrbeti za izvajanje dejavnosti na tej domačiji, saj imamo s tem zaradi premalo zaposlenih kar težave. Zaenkrat zanjo po pogodbi skrbi gospa Dragica Sosič, občasno pa ji pri vodenju po domačiji priskoči na pomoč kateri od zaposlenih, včasih pa pokriva vodenje (v tujih jezikih) tudi strokovna delavka – skrbnica Kosovelove sobe na Ljudski univerzi Sežana.

Sistemizirati bo potrebno delovno mesto za delovanje Kosovelove domačije. Še posebej, ker se na področju turizma čuti potreba po povezovanju in skupni ponudbi.

 

Najpogostejši obiskovalci so učenci in dijaki, zato bo zanje potrebno pripraviti ustrezne programe in  didaktično gradivo v skladu z učnimi načrti ter spodbuditi šole iz lokalnega okolja, da izkoristijo možnost obiska – npr. za eno generacijo v okviru osnovnošolskega izobraževanja omogočiti brezplačen obisk.

 

Prav tako bi se lahko vključili v Mednarodni dan muzejev na 18. maj in na ta dan za obiskovalce organizirali dan odprtih vrat z zaključno prireditvijo – literarnim večerom/predavanjem poznavalcev Srečka Kosovela.

 

S Kosovelovo sobo se dogovarjamo za večjo promocijo Kosovelove domačije v slovenskem okolju. Od leta 2014, ko smo sežanski javni zavodi skupaj obeležili 110-letnico rojstva pesnika Srečka Kosovela, sodelujemo na programski ravni, s čimer se izogibamo podvajanju informacij. Naslednje leto pa bomo oblikovali skupni paket za obiskovalce, pri čemer bodo obiskovalci ene ali druge enote imeli možnost nakupa paketa s popustom, ki ga bodo lahko izkoristili v tekočem letu. Načrtujemo pa tudi postavitev table Slovenska pisateljska pot ter skupne obvestilne table (za Kosovelovo domačijo in Kosovelovo spominsko sobo) na križišču pred vstopom v Sežano z goriške strani..

 

8 UČINKOVITOST POSLOVANJA

Kosovelova knjižnica je javni zavod, zato je nepridobitna organizacija, ki ima za osnovno nalogo uresničevanje javnega interesa ne pa ustvarjanja dobička.

 

Okolje tako od nas pričakuje racionalno trošenje javnih sredstev.

 

Knjižnica se že sedaj, kot kaže, pa tudi v prihodnosti, srečuje s problematiko zmanjševanja deleža javnih sredstev, po drugi strani pa so potrebe, zaradi nujnosti izvajanja novih storitev, vedno višje. To pomeni, da bo prihajalo do t. i. planskih vrzeli, ki jih morajo knjižnice predvideti in vnaprej opredeliti poti za njihovo preseganje.

 

Zato si bo potrebno prizadevati za pridobivanje dodatnih virov financiranja (kar sem že omenila) v obliki donatorstva, sponzorstva, projektov, vključevanje v partnerstva za uspešnejše pridobivanje sredstev iz evropskih skladov ter proučiti možnost uporabe obnovljivih virov energije (sončna elektrika, toplotne črpalke …), pri čemer nam bodo morali prisluhniti tudi ustanovitelji.

 

Oblikovali bomo organizacijsko in kadrovsko strukturo knjižnice, ki bo dovolj fleksibilna za spremljanje in prilagajanje novostim v knjižnici. Skrbeli bomo za strokovno usposobljen kader, ki bo s potrebnimi znanji in sposobnostmi sledil razvoji knjižnice.

 

Skrb zbujajoči so tudi prostori, v katerih se nahaja knjižnica in njene enote. Že ves čas obveščamo ustanovitelje o:

– pomanjkanju prostora v matični knjižnici. Prizadevali si bomo za nove prostore ali vsaj razširitev knjižnice na obstoječi lokaciji, ki bi omogočala nemoteno delovanje naše dejavnosti. Primanjkuje nam prostora za skladišče, za nemoteno strokovno delo zaposlenih, za dejavnosti na mladinskem oddelku. Poleg tega je stavba z energetskega stališča neekonomična, zato si bomo prizadevali za energetsko sanacijo stavbe ter v vključitev v program zelene sheme;

– neustreznih in dotrajanih prostorih Knjižnice Komen. V načrtu je obnova stavbe in tudi prostorov knjižnice, zato smo z občino v dogovoru o delovanju knjižnice med tem časom – ali se bo knjižnica selila drugam ali pa bo znotraj stavbe. Dogovorili pa smo se, da zaradi dotrajanosti prireditve, za katere pričakujemo veliko obisk, izpeljemo v dvorani vaškega doma.

– V knjižnici na Kozini smo s pomočjo občine uspeli rešiti problem nizkih temperatur v stavbi, saj smo dobili dodatno klimatsko napravo z ogrevanjem, nameščena pa je bila tudi dodatna zaščita za okna. V letošnjem letu bomo šibkejša svetilna telesa nadomestili z močnejšimi. Ustanovitelj nam v prihodnjih letih obljublja širitev knjižnice.

– Aktivnosti knjižnice bi radi prenesli tudi iz prostorov knjižnice, zato si bomo prizadevali, v enotah, kjer je mogoče, k ureditvi zunanjih prostorov, ki bi služili namembnosti knjižnične dejavnosti.

 

 

9 DRUGE OBLIKE DELA

Ena od dejavnosti je tudi organizacija dejavnosti in prireditev, ki privabijo raznolik krog obiskovalcev tako v matično knjižnico kot tudi ve enote. Skušali bomo oblikovati tak program, ki bo privlačen za naše uporabnike. Njihove potrebe, pobude, predloge bomo skušali ‘raziskati’ z anketo.

 

Prilagajali se bomo potrebam okolja in v svoje programe poleg ustaljenih uvajali nove dejavnosti.

 

Organizirali bomo kulturne prireditve: literarne večere, glasbene večere, domoznanske večere, mlade ustvarjalce in diplomante, vabili kakovostne in znane kulturne ustvarjalce, prejemnike številnih nagrad …

 

Še naprej bomo gostili debitante Rožančeve nagrade, organizirali predvečer Mednarodnega festivala Vilenica, prevajalsko delavnico Centra za slovensko književnost ter se povezali z drugimi festivali, Bobri …

 

Literarne večere bomo soorganizirali v sodelovanju z založbami, lansko leto smo se, denimo, priključili festivalu Bralnice pod slamnikom založbe Miš, že več let sodelujemo z založbami Mladika, Založništvo tržaškega tiska, Buča, Beletrina, ki nam pomagajo pri izpeljavi literarnih večerov.

 

Organizirali bomo razne razstave z različnih žanrov, tako lokalnih ustvarjalcev kot tudi priložnostnih gostov, posebno pozornost bomo namenili domoznanskim razstavam in razstavam gradiva domače knjižnice.

 

Občasno bomo pripravili razstavo z naslovom Knjižnično okno, ki bo vidna z zunanje strani.

 

Spodbujali bomo bralno kulturo s projekti Primorci beremo, Dobreknjige.si, Rastem s knjigo, S knjižnico v gledališče (Enota Komen), Bralni klub za mlade, Sončna ura …

 

Organizirali bomo različna predavanja, od potopisnih do humanističnih …  Še naprej bomo sodelovali v projektu LAS, preko katerega bosta financirani dve predavanji iz sklopa Od človeka k Človeku.

 

Poskrbeli bomo za izobraževanje uporabnikov: predstavitve novosti v knjižnici, računalniški tečaji …

 

Organizirali bomo dejavnosti za mlade obiskovalce: pravljične urice, delavnice, festivali, projekti  urice z družabnimi igrami na mladinskem oddelku …

 

Pripravili bomo bibliopedagoške ure za organizirane obiske skupin.

 

Če bo interes, bomo predstavili različne oblike (tudi v obliko projektov) zbirateljskih dejavnosti: numizmatika, filatelija, prtički … za kar smo dobili možnost s steklenimi vitrinami, ki nam jih je posodil Srečko Rože, interpretator kulturne dediščine in lastnik Vojaškega muzeja Tabor Lokev.

 

V sodelovanju z Občino Divača in Parkom Škocjanske jame bomo postavili vitrino z domoznanskim gradivom na železniški postaji v Divači, kjer bomo postavili tudi polico s knjigami (Bukvarnico).

 

Park Škocjanske jame je nosilec številnih domoznanskih dejavnosti, ki so zanimive tudi za domoznansko dejavnost: digitalizacijo gradiva in razstave, kar bo tudi vključeno v program.

 

Prav tako se bomo povezali z Botaničnim vrtom in Geoparkom, ki nudita vir informacij za domozansko dejavnost.

 

V vseh enotah bomo pripravili pogovorne večere z občinskimi nagrajenci v tekočem letu.

 

Bukvarnico (gradivo, ki ga lahko obiskovalci odnesejo s sabo) bomo namestili tudi izven knjižnice, v Kosovelovem domu, na Ljudski univerzi …

 

Za organizacijo večjega dogodka bomo poskušali dobiti sponzorja ter uvedli akcijo sponzor leta, meseca …

 

Posebno pozornost bomo namenili jubilantom – v obliki različnih dejavnosti, od pogovornih večerov, predavanj … do razstav.

 

Poglobili bomo sodelovanje z drugimi knjižnicami. Zgledno sodelujemo z Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, s katero že več let organiziramo zaključek akcije Primorci beremo.

 

Poskušali bomo navezati stik s knjižnicami pobratenih občin.

 

Sodelovali bomo tudi z Andragoškim centrom Slovenije, pri katerem smo preko razpisov dobili sredstva za delovanje nekaterih študijskih krožkov.

V poletnih mesecih se bomo priključili aktivnostim, ki jih organizirata MC Podlaga in Kosovelov dom – Julizuni – organizirali bomo pripovedovalske večere za odrasle poslušalce, ki bodo prisluhnili pravljicam.

V sodelovanju s Kobilarno Lipica smo ob kulturnem prazniku razpisali natečaj najlepše pravljice o Lipicancu. Nagrajeno pravljico bomo do naslednjega kulturnega praznika objavili v knjižni obliki in ponovno razpisali natečaj za najboljše besedilo.

 

10 SODELOVANJE Z DRUGIMI JAVNIMI ZAVODI V NAŠEM OKOLJU

V sodobnem času je nujno, da se povezujemo z ostalimi javnimi zavodi v našem okolju in tako širimo vedenje o naši dejavnost.

V preteklosti smo uspešno sodelovali z Ljudsko univerzo Sežana. Povezujemo se pri oblikovanju promocije Kosovelove spominske sobe in Kosovelove domačije. Občasno prevzamemo tudi vodenje za skupine v Kosovelovi spominski sobi.

Tudi sodelovanje s Kosovelovim domom je zgledno. Skupaj pripravljamo akcije ob obletnicah, Noč knjige, občasne razstave …

Kot partnerji z javnimi zavodi v sežanski občini sodelujemo na festivalih Žvrgulja, Premiki, Premiki 1 na 1, Bobri. Letos bomo sodelovali v projektu Julizuni.

Knjižnice smo prepoznavne tudi v projektu Dnevi evropske kulturne dediščine, ki jih organizira  Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Tudi enote knjižnice iščejo nove oblike sodelovanja, Knjižnica Komen bo tudi letos sodelovala v projektu S knjižnico v gledališče, v okviru Občine Komen bomo partnerji v projektu formiranja Muzeja jezikov Štanjel, Knjižnica Divača sodeluje s Parkom Škocjanske jame, Knjižnica Kozina pa z Občino Hrpelje-Kozina pri raznih predstavitvah domoznanskega gradiva ter

 

 

11 PROMOCIJA

 

Raznolik in kakovosten nabor knjižničnega gradiva, strokovno usposobljeni in prijazni zaposleni ter prijetno okolje so dejavniki, ki so za knjižnico največja promocija. Kljub temu je danes v navalu informacij potrebno sprotno in redno obveščanje javnosti o delovanju vsake ustanove.

 

Redno sodelujemo z lokalnimi časopisi, v katerih obveščamo javnost o naši dejavnosti.

 

Sodelovali bomo s knjižnicami pobratenih občin. Dogovarjamo se tudi za obisk v knjižnici San Canziano v Italiji.

 

Dober vir promocije je tudi spletna stran naše knjižnice, jo bo potrebno posodobiti.

 

Občasno izdajamo publikacije kot promocijo delovanja knjižnice.

 

Redno sodelujemo na stojnicah ob občinskem prazniku, na katerih predstavljamo našo dejavnost.

 

Skrbimo tudi za predstavitev gradiva naše knjižnice na spletu (Kamra, Primorci.si …)

 

 

12 NAČRTOVANE PRIREDITVE V LETU 2019

12.1 Prireditve v Kosovelovi Knjižnici Sežana za leto  2019

dejavnosti

število

Predavanja s področja zdravja in humanistike – Od človeka K Človeku

9 x letno

Predstavitev novih knjig in pogovori z avtorji

16 x letno

Domoznanski večeri

 8 x letno

Primorci beremo

od aprila do novembra

Literarna čajanka

9 x letno

Fotografske razstave

3 x letno

Domoznanske razstave

4 x letno

Filmski večeri

filmski arhiv: 4 x letno

Okrogle mize/pogovorni večeri

12 x letno

Študijski krožek Sončna ura

15 x letno

Obisk knjižnice v krajevnih skupnostih in zbiranje domoznanskega gradiva: Knjižnica na obisku

4 x: marec, maj, oktober, november

Predstavitve diplomskih nalog, seminarskih nalog in drugih oblik dela mladih

4 x letno

Magajnova bralna značka

6 x letno/ 2 skupini

Tačke pomagačke

vsak torek

Projekt Bralnice pod slamnikom

februar 2018

Predvečer mednarodnega festivala Vilenica

prvi torek v septembru

Literarni natečaj za naj… besedilo

november-februar

Angleške pravljice v Kosovelovi knjižnici s šolo angleščine za otroke Helen Doron

1 x mesečno

Projekt Bobri

24. januar 2018

Projekt Premiki 1 na 1

6 srečanj

Projekt povabimo besedo

2 izvedbi

Srečanja mladih s književniki

V sodelovanju s ŠC Srečka Kosovela Sežana

Noč knjige

Skupaj s KD, LU in MC Podlaga

Julizuni

S KD in MC Podlaga

Premiki in Premik 1 na 1

Skupaj z javnimi zavodi

 

12.2 Knjižnica Divača

dejavnosti

število

Potopisni študijski krožek z zaključnim izletom

10 x letno

Predstavitve diplomskih nalog

4 x letno

Razstave

5 x letno

Predavanja z različno vsebino

5 x letno

Ustvarjalne delavnice

2 x letno

Ure pravljic

7srečanj, 1 x mesečno

Literarni večeri/predstavitve knjig

1 x mesečno

Magajnova bralna značka

6 x letno

razne druge prireditve

6 x letno

 

12.3 Knjižnica Kozina

dejavnosti

število

Razstave, večinoma domoznanske

1 x mesečno

Prireditve za odrasle: o zdravju, vzgoji, kmetovanju, vrtnarjenju, kak literarni večer, po možnosti domoznanski

1–2 x mesečno

Študijski krožek Zgodbarnica

15 x

Pravljično ustvarjalne urice

1 x mesečno – 7 izvedb

Obisk Dnevnega centra Ruj

občasno

Ustvarjalne delavnice

1 x mesečno

 

– Zbiranje in obdelava gradiva za Dobreknjige.si, Kamro, Album Slovenije, Primorci.si.

– sodelovanje z vrtcem, osnovno šolo, občino, centrom Ruj, posamezniki,

 

12.4 Knjižnica Komen

dejavnosti

število

Ure pravljic

10 srečanj (1 x mesečno, razdeljeno v 2 starostni skupini)

Potopisni študijski krožek

10 x letno, zaključni izlet

Razstave

6 x letno

Večer za mlade

2 x letno

Likovna delavnica

15 srečanj

Druženje ob ročnih delih

1 x tedensko

Srečanje z nominiranci za Rožančevo nagrado

1 x letno

Prireditev ob spominu na primorske padalce, v sodelovanju z občino

1 x letno

Sodelovanje z Glasbeno šolo Sežana, podružnica Komen

1 x letno

Sodelovanje z OŠ Komen

2 x letno

Gibalno-pravljične urice

10 x letno

Tematska predavanja in delavnice

4 x letno

S knjižnico v gledališče

4 x na sezono

 

 

13 OBELEŽITVE PRAZNIKOV, JUBILEJEV, OBLETNIC ROJSTVA, SMRTI

To so datumi, na katere naj bi še posebej opozarjali uporabnike.

kulturni praznik – 8. februar

obletnica rojstva pesnika Srečka Kosovela – 18. marec

obletnica rojstva pisatelja Bogomirja Magajne -13. januar

dan mladinske književnosti – 2. april

teden knjige – 20. april

občinski praznik – 28. avgust

teden otroka – prvi teden oktobra

ta veseli dan kulture (3. december)

dan slovenskih knjižnic

Brati gore – 11. december

podelitev Magajnove bralne značke – november

Rožančeva nagrada – oktober

Druge priložnostne obletnice

 

 

14 MENTORSTVO

 

V Kosovelovi knjižnici bom izvajali mentorske programe za dijake, zlasti program aranžerski tehnik. V sodelovanju z ZZZS bomo zaposlili mlade iskalce zaposlitve, če bo možnost, s CSD pa delavce za opravljanje družbeno koristnega delavca.

 

15 INFORMATIKA

 

V vseh enotah lahko uporabniki uporabljajo računalnike in dostop do svetovnega spleta, za kar bo tudi v prihodnjih letih potrebna sodobnejša oprema IKT.

 

Prizadevali so bomo za:

– načrtovanje in nameščanje varne in sodobne IKT opreme

– projekte digitalizacije domoznanskega gradiva

– zamenjavo dotrajane IKT opreme

– digitalizacijo domoznanskega gradiva in uvrščanje tega gradiva na razpoložljive portale

 

16 INVESTICIJE

 

Nabava in investicije bodo odvisne od obsega sredstev. V preglednici so podani predlogi za nabavo, za katere ni nujno, da jih bomo zmogli realizirati.

 

Sežana

 

2 računalnika za uporabnike

 

knjižne police, klopi za mladinski oddelek

 

varnostne kamere

 

Police za časopise v čitalnici

 

Rezalnik papirja

 

urejanje zelenice ob knjižnici – zasaditev grmičevja in okrasnih rastlin, oprema z vrtnim pohištvom

 

urejanje zahtev v zvezi z oceno tveganja in varnosti – vse enote

 

videokamera

 

Divača

 

stacionarni računalnik in zaslon s programom

 

fotoaparat

 

projektor in platno

 

plastifikator

 

plakat rodovnika družine Magajna

 

Kozina

 

zavese v knjižnici kozina

 

računalnik s programom in zaslonom

 

svetila

 

Komen

 

nova peč za ogrevanje

 

zamenjava ‘klasičnih varovalk’ s fit stikali

 

mizica za projektor

 

Tomaj

 

adaptacija zidu na Kosovelovi domačiji v Tomaju

 

plakati v lopi (v sodelovanju z NUK)

 

 

 

16 FINANČNO POSLOVANJE

 

Finančni načrt smo izdelali na osnovi dosegljivih podatkov. Financiranje dejavnosti bo potekalo po deležih v naslednjih razmerjih:

Sežana: 52,46 %

Divača: 16,16 %

Hrpelje – Kozina: 17,47 %

Komen: 13,91 %

 

Sežana, februar 2019

 

mag. Magdalena Svetina Terčon,

                                                             direktorica

© 2015 Kosovelova knjižica Sežana. Vse pravice pridržane.
Izvedba KREJZI