Poročilo za leto 2018

Odgovorna oseba: mag. Magdalena Svetina Terčon

Sežana, februar 2019

 

1 OSNOVNI PODATKI O JAVNEM ZAVODU

1.1 ORGANI KNJIŽNICE

1.1.1 Svet zavoda
Svet knjižnice od 2. februarja 2018 deluje v sestavi:
Ivica Podgoršek, predstavnica Občine Sežana, predsednica

Mirjam Frankovič Franetič – Predstavnica Občin Hrpelje-Kozina in Divača, podpredsednica

Tina Turk – predstavnica bralcev v občini Sežana

Mojca Senegačnik – predstavnica bralcev v občini Komen

Martha Sotelo Bunjevac – predstavnica zaposlenih

Patricija Dodič – predstavnica zaposlenih

 

1.1.2 Direktorica
mag. Magdalena Svetina Terčon (od 17. 1. 2013)
1.1.3 Računovodkinja: Tanja Pipan
1.1.4 Čistilka: Maja Može
1.1.5 Strokovni delavci: Bojan Kavčič, Primož Škabar, Patricija Dodič, Martha Sotelo Bunjevac, Marija Umek, Maja Živec, Maja Razboršek, Mojca Kos, Lara Tavčar (nadomeščala delavko Petro Hlača do 31. 7. 2018), Petra Hlača, Tanja Bratina Grmek in Nataša Grom (nadomešča Tanjo Bratina Grmek od 5. 9. 2018)

 

2 SPLOŠNI DEL


2.1 ORGANIZACIJA KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI
Delovanje Kosovelove knjižnice Sežana in njene enote določajo in omejujejo zakonske in druge pravne podlage:
– Zakon o knjižničarstvu (UL RS 87/01, 96/02),
– Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (UL RS 96/02 ter spremembe),
– Zakon o zavodih (UL RS 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odločba US, 8/96, 36/00 in spremembe),
– Zakon o obveznem izvodu publikacij (UL RS 69/2006, 86/2009)
– Zakon o javnih uslužbencih (UL RS 56/2002 in spremembe)
– Zakon o delovnih razmerjih (UL RS 42/2002 in spremembe)
– Zakon o javnih financah (UL RS 79/1999 in spremembe)
– Zakon za uravnoteženje javnih financ (UL RS 40/2012, 55/2012)
– Zakon o dopolnitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ ZUJF-A (UL RS 105/2012)
– Zakon o varstvu osebnih podatkov (UL RS 86/2004 in spremembe)
– Zakon o sistemu plač v javnem sektorju v javnem sektorju (UL RS 56/2002 in spremembe),
– Zakon o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 94/07),
– Zakon o lokalni samoupravi (1993, 2007, 2010),
– Zakon o varnosti in zdravju pri delu (1999),
– Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (1995, 2001, 2004, 2006, 2007, 2008, 2010),
– Odlok o ustanovitvi zavoda Kosovelova knjižnica Sežana (UL RS 23/2004),
– Kolektivna pogodba o kulturni dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994, 1996, 1997, 1999, 2000, 2001, 2008, 2009, 2010),
– Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (UL RS 29/03),
– Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (UL RS 73/03),
– Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic (UL RS 19/03),
– Pravilnik o razvidu knjižnic (2003),
– Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja Kosovelove knjižnice Sežana (2003),
– Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (UL RS 9/2009 in spremembe)
– Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila (2004)
Drugi dokumenti:
– Etični kodeks (1998) in Manifest Zveze bibliotekarskih društev Slovenije o razvoju slovenskega knjižničarstva (2004),
– Unescovo načelo o zagotavljanju dostopnosti raznovrstnega knjižničnega gradiva različnim kategorijam prebivalstva, ne glede na status, spol, starost, raso, narodnost ter krajevno in versko pripadnost (Manifest o splošnih knjižnicah, 1994),

– Ustava Republike Slovenije (1991),

– Navodila za odpis in izločanje knjižničnega gradiva (2003),
– Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028) ter drugi predpisi s področja kulture oziroma ustreznih področij za univerzalno rabo.

 

JAVNI ZAVOD KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA


Javni zavod Kosovelova knjižnica Sežana je ena od 58 osrednjih splošnih knjižnic III. tipa (od 20.000 do 30.000 prebivalcev).
Knjižnično dejavnost izvaja za območje štirih občin, Sežane, Divače, Hrpelj – Kozine in Komna za 25.3001 prebivalcev. Člani in uporabniki knjižnice prihajajo tudi iz drugih okoliških občin, preko vstopanja s svetovnega spleta na domačo stran knjižnice in modula COBISS/OPAC v lokalno bazo, pa tudi mnogo širše, saj navedene aplikacije ponujajo informacije o zalogi knjižnice vsej zainteresirani javnosti v Sloveniji in drugod po svetu.
Člani knjižnice si iz tujine lahko izposojajo tudi elektronsko gradivo (e-knjige, e-revije), gradivo po si lahko izposodijo tudi z medknjižnično izposojo. 
Javni zavod Kosovelova knjižnica je bil ustanovljen 30. aprila 1948 v Sežani kot občinska ljudska knjižnica Sežana. Takrat je bila ena izmed 221 ljudskih in javnih knjižnic na Primorskem. 13. februarja 1963 pa je bila izdana odločba o ustanovitvi samostojne Kosovelove knjižnice v Sežani, ki je prevzela obveznosti matične knjižnice.
Na podlagi razvida, ki ga je pripravila strokovna služba Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), je po odločbi Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport glede na izpolnjevanje pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti uvrščena med srednje razvite knjižnice.


Znotraj Kosovelove knjižnice delujejo kot organizacijske enote še:
a) krajevne knjižnice:
– Knjižnica Divača
– Knjižnica Kozina
– Knjižnica Komen

b) premična zbirka v izposojevališču Krajevne skupnosti Senožeče in Parku Škocjanske jame
c) Kosovelova domačija
d) Postajališča potujoče knjižnice Osrednje območne knjižnice Koper po pogodbah z občinama Divača in Hrpelje-Kozina ter Lavričeve knjižnice Ajdovščina po pogodbi z občino Komen (Lisjaki, Kodreti)

 

3 POSLOVNO POROČILO

3.1 KNJIŽNIČNE STORITVE
Kosovelova knjižnica Sežana opravlja javno službo, v kateri zaposleni uresničujejo knjižnično dejavnost z naslednjimi strokovnimi deli:
– nabavlja, zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo;
– zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij;
– izdeluje knjižnične kataloge, podatkovne zbirke in druge informacijske vire;
– posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve;
– sodeluje v medknjižnični izposoji in pri posredovanju informacij;
– pridobiva in izobražuje uporabnike;
– informacijsko opismenjuje;
– varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik;
– izloča gradivo;
– zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo za območje, ki ga pokriva;
– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih;
– opravlja drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo;
– za uporabnike s posebnimi potrebami organizira druge oblike posredovanja knjižničnega gradiva (izposoja na domu, izposoja po pošti in drugo);
– kot splošna knjižnica na obmejnem območju zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva tudi Slovencem v zamejstvu, tako da jim omogoči izposojo;
– utrjuje in razvija strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost knjižnične dejavnosti in knjižničarske stroke;
– sodeluje pri vseživljenjskem učenju;
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture;
– organizira kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo;
– prireja predavanja, tečaje, seminarje, strokovna posvetovanja, simpozije;
– sodeluje v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu (Cobiss);
– pripravlja in izdeluje publikacije v knjižni in neknjižni obliki;
– lahko se povezuje v zvezo in druga strokovna združenja.

 

3.2 CILJI
3.2.1 Srednjeročni cilji
Srednjeročni cilji so navedeni v Strateškem načrtu Kosovelove knjižnice Sežana za obdobje 2015–2019. Med drugim so izpostavljeni prizadevanje za tesnejše sodelovanje z izobraževalnimi institucijami in javnimi zavodi v okolju Kosovelove knjižnice, obdelava in digitalizacija v preteklih desetletjih zbranega domoznanskega gradiva, pozivanje sokrajanov in strokovne javnosti za posredovanje domoznanskega gradiva za digitalizacijo, organizacija
raznih prireditev, izobraževanje zaposlenih, nadaljnja izposoja elektronskih knjig in ebralnikov, posodabljanje računalniške tehnologije.
Cilji so usklajeni tudi z Letnim programom kulture občin ustanoviteljic.

 

3.2.2 Dolgoročni cilji
Dolgoročni cilji Kosovelove knjižnice izhajajo iz Odloka o ustanovitvi, Strateškega načrta knjižnice (2015–2019) in Programa dela (2019) ter predpisov in priporočil, ki jih je sprejela stroka:
– z občinami soustanoviteljicami soustvarjati strokovne, kadrovske in prostorske pogoje za izvajanje informacijske, kulturne, izobraževalne in družbene kulture naših uporabnikov;
– slediti trendom v razvoju knjižnic;
– graditi kakovostno in sodobno knjižnično zbirko, tako da sledimo razvoju novih oblik gradiva in novih načinov dostopa do informacij (e-knjige, domače in tuje baze podatkov);
– dvigovati bralno kulturo in raven znanja naših uporabnikov;
– nadaljevati s kakovostnimi storitvami in dejavnostmi;
– povečevati delež uporabnikov knjižnice;
– obdržati ali celo povečevati raven izposoje;
– približevati se standardu za letni prirast gradiva;
– posodobiti ‘stari’ del knjižnice v Sežani in razširiti prostore;
– razširiti prostore v Knjižnici Divača;
– pridobiti uporabne prostore za prireditve v Knjižnici Kozina;
– pridobiti nove prostore za Knjižnico Komen;
– preučiti možnosti za ekonomično pridobivanje energije – npr. postavitev sončnih celic na prizidek knjižnice v Sežani, drugačni viri energije.
– sooblikovati kulturno podobo okolja, v katerem knjižnica deluje;
– sodelovati z drugimi javnimi zavodi v našem okolju.

 

4 PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA DELO


Knjižnica opravlja svojo dejavnost na območju štirih občin soustanoviteljic: Občine Sežana, ki, in Občin Komen, Divača in Hrpelje-Kozina. Vse nudijo finančna sredstva za stroške dela,
materialne stroške, nakup knjižničnega gradiva ter nakup in vzdrževanje prostorov in opreme na osnovi programa dela in finančnega načrta.
Del sredstev pridobiva knjižnica tudi z zaračunavanjem storitev javne službe.
Za nakup knjižničnega gradiva pa del sredstev zagotavlja tudi Ministrstvo za kulturo.
Sredstva za zaposlovanje brezposelnih v javna dela za plače so v lanskem letu zagotavljali Občina Sežana, Občina Divača in Občina Komen, vsaka določen delež za enega javnega
delavca, razliko, povračilo stroškov prehrane in prevoza ter stroške zdravniškega pregleda pa je pokrival Zavod za zaposlovanje.
V knjižnici nam pomaga tudi prostovoljka.
Omogočili pa smo tudi izvajanje dijaške prakse v sodelovanju s ŠC Srečka Kosovela Sežana – 3 dijakinje v 210 urah.

 

5 STORITVE


Knjižnica izvaja in omogoča naslednje osnovne storitve za uporabnike:
– vpogled v knjižnične zbirke v prostem pristopu in njihovo uporabo,
– uporabo javnih klasičnih knjižničnih katalogov, vzajemnega kataloga, in drugih podatkovnih zbirk in informacijskih virov,
– dostop do splošno dostopnih elektronskih virov javnih oblasti in njihovo uporabo,
– posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva,
– izposojo knjižničnega gradiva v knjižnici in na dom,
– medknjižnično izposojo,
– usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice,
– pomoč in svetovanje pri iskanju gradiv, informacij in pri uporabi knjižnice,
– seznanjanje z novostmi v knjižnici,
– preslikovanje iz knjižničnega gradiva, ki je v lasti knjižnice,
– rezerviranje knjižničnega gradiva,
– uporabo tehnične opreme namenjene uporabnikom,
– dostop do svetovnega spleta,
– dostop do dejavnosti in prireditev.

 

6. 1 ČLANI


6.1.1 Vpisani člani
Ob koncu leta 2018 je bilo v knjižnico vpisanih 9.234 članov, kar pomeni 36,50 % prebivalcev vseh štirih občin soustanoviteljic, Število članov ne upada, ampak je primerljivo s preteklim letom oz. je za skoraj odstotek višje, kar pomeni, da knjižnica dobro opravlja svoje poslanstvo.

 

Na osnovi strukture vpisanih članov ugotavljamo, da se je glede na preteklo leto med člani povečalo število vpisanih osnovnošolcev in srednješolcev, na kar so vplivale akcije za
promocijo branja med mladimi (Projekta Rastem s knjigo in Berem z Rovko črkolovko) pa tudi študentov in upokojencev. Med člani se je povečalo tudi število brezposelnih oseb.


6.1.2 Aktivni člani
Če upoštevamo medoddelčno izposojo (ko je isti bralec aktiven v več oddelkih), je bilo aktivnih članov 8.712, kar pomeni 34,43 % vseh potencialnih uporabnikov – občanov, od tega je 27,72 % mladih do 15. leta starosti, za 1368 več kot v preteklem letu, kar je posledica pomanjkanja gradiva v oddelku, v katerega je bralec vpisan.

 

Pozitivno in razveseljujoče je, da tudi število aktivnih članov ne upada.

6.1.3 Obiski članov po enotah:
Gradivo so si bralci lahko izposojali na več načinov:
– v svojih enotah;
– iz drugih enot knjižnice;
– z medoddelčno izposojo: rezervirano gradivo in gradivo v prostem dostopu so jim vozili knjižničarji iz drugih enot.

Knjižnico je v letu 2018 obiskalo 88.080 članov, kar je nekoliko manj od preteklega leta, čeprav je število članov višje. Pri tem niso upoštevane transakcije, ki jih bralci ustvarjajo preko OPACC-a.

6.1.4 Brisanje neaktivnih članov knjižnice
Od leta 2011 v skladu z 21. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. št. 94/07 in 15. Členom Zakona o knjižničarstvu (Ur. l. RS št. 87/01) brišemo iz evidence neaktivne člane
naše knjižnice – t. j. tiste člane, ki nas niso obiskali najmanj eno leto in so poravnali vse obveznosti do knjižnice. V letu 2018 smo brisali 295 neaktivnih članov.


7 ZAPOSLENI

Tudi letu 2017 je bilo v knjižnici 13 zaposlenih. od tega 10 strokovnih delavcev, direktorica, čistilka in tajnica/računovodkinja.
Primanjkljaj strokovnih delavcev smo, tako kot v preteklih letih, reševali s tremi javnimi delavci in eno prostovoljko.


7.1 STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH
Strokovno izobraževanje zaposlenih je pomembno tako za osebnostno kot za strokovno rast.
V letu 2018 smo se udeležili 20 strokovnih izobraževanj, v okviru Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Združenja bibliotekarjev Primorske in Notranjske, Zveze splošnih knjižnic
in strokovnih izobraževanj, ki jih organizira Mestna knjižnica Ljubljana. Stroški za izobraževanje so znašali 4.743,46. Nekateri od teh izobraževanj so bili plačljivi, nekateri pa brezplačni.

 

 

8 KNJIŽNIČNA ZBIRKA

8.1 STANJE KNJIŽNIČNE ZBIRKE

 

Za ustreznost zbirke smo poskrbeli z nabavo knjižničnega gradiva s kakovostno vsebino in se pri tem skušali približati priporočilom ter veljavnim predpisom. Upoštevali pa smo tudi
potrebe okolja.
Nakup smo financirali iz lastnih sredstev, sredstev občin, Ministrstva za kulturo RS Slovenije,
fond pa se je povečal tudi na račun darovanega gradiva.
Pri oblikovanju knjižne zbirke smo se, kar zadeva nabave, tako kot v preteklih letih, približali normativom in standardom: nabavljali naj bi 60 % strokovnega in 40 % leposlovnega gradiva, od celotnega gradiva pa naj bi 70 % nabavljenega gradiva namenili oddelkom za odrasle, 30 % pa oddelku za mlade bralce. Na oddelku za mladino je delež naslovov nabavljenega gradiva znašal 28,07 %, še vedno v okviru predpisanih določil. Pri nabavi smo skušali tudi ohraniti
razmerje med strokovnim gradivom in leposlovjem, ki znaša 60 % : 40 %, nabavili smo za 58,52 % strokovnega gradiva, leposlovja pa za 41,48 %.
Nabavo smo skušali prilagajati ceni na tržišču, tako kot v preteklih letih smo zmanjšali nakup več izvodov istega naslova in ta problem reševali z medoddelčno izposojo. Posledice te
odločitve se kažejo v izposoji gradiva, saj si bralci aktualne knjige rezervirajo in med čakanjem na prosti izvod ne posegajo po drugi literaturi.
Za nakup gradiva smo imeli v letu 2011 na voljo 110.309,64 evrov, v letu 2017 pa le 72.161,73 eur.
Leta 2018 smo za nakup knjig porabili nekoliko več sredstev, in sicer 76.382 evrov, saj je obisk odvisen od ponudbe kakovostne literature. Razliko smo tako pokrili iz lastnih sredstev.

8.1 Prirast gradiva po UDK

 

9 NAKUP GRADIVA PO ENOTAH

9. 1 Knjižnično gradivo
Nakup v letu 2018 se je glede na leto 2017 nekoliko povečal, ker smo za gradivo imeli na voljo več lastnih sredstev. Povečalo se je tudi število darovanih izvodov, zato je večji skupni
prirast. Kljub temu se nismo uspeli približati količini prirasta gradiva v letu 2016.

 

9. 2 Neknjižno gradivo
Nabavili pa smo tudi 567enot neknjižnega gradiva, kar je 58 enot manj kot v preteklem letu.
Od tega je 68 zvočnih posnetkov, 493 videoposnetkov in 27 enot multimedialnega gradiva, 12 igrač in 21 enot drugega gradiva.
Neknjižno gradivo je bilo razporejeno v enote na osnovi financiranja občin v naslednjem razmerju:

 

9.2.1 Nakup subvencioniranega gradiva
Knjižnično zbirko smo dopolnili tudi z 301 enoto  subvencioniranega gradiva, kar je 38 enot več kot v preteklem letu.

 

 

9. 3 Odpis knjižničnega gradiva
Odpisali pa smo 3.065 enot gradiva, ki je bilo bodisi dotrajano bodisi zastarelo.


10 OBRAT

Obrat ali število izposoje na enoto gradiva nam pomaga pri vrednotenju učinkovitosti poslovanja. Izračunava se tako, da se izposojeno gradivo primerja s knjižnim fondom. Obrat gradiva je v letu 2018 znašal 2,63 %, kar je primerljivo z obratom v preteklih letih. Z večjim odpisovanjem bi dosegli boljši obrat gradiva.

 

11 PROSTORI IN OPREMA – INVESTICIJE IN VZDRŽEVANJE

V osrednji knjižnici in enotah so bila opravljena naslednja dela:
– V Knjižnici Kozina so bila sanirana okna (zaščita pred prepihom) in zamenjan nadstrešek.
– Občina Hrpelje – Kozina je financirala nakup dodatne klimatske naprave.
– Nabavili smo stojalo in mizico za računalnik za Knjižnico Kozina.
– Pred knjižnico Komen je bil nameščen podaljšek ograje.
– Kupili smo dva rabljena računalnika, optični tiskalnik in računalniški zaslon.za Kosovelovo knjižnico Sežana
– Na prehodu iz leta 2018 v leto 2019 je bila izvedena zamenjava oken v Kosovelovi knjižnici Sežana.
– V Knjižnici Divača je bil izveden nakup dodatnih knjižnih polic.
– Nabavili smo novo tablico, ker sta nam bili dve odtujeni v vlomu v knjižnico.
– Z donatorskimi sredstvi smo postavili knjižne police z gradivom zbirke Nekaj posebnega.
– Vzdrževalna dela v Tomaju: menjava in barvanje oken.
– Opravljeno je bilo redno vzdrževanje ogrevalnih naprav v osrednji knjižnici v Sežani, v knjižnici v Divači in v knjižnici na Kozini.

 

12 ODPRTOST KNJIŽNIC IN KOSOVELOVE DOMAČIJE V TOMAJU


Splošna knjižnica v Sežani je odprta šest dni v tednu, 11 ur ob delavnikih in 5 ur ob sobotah, kot določajo Standardi za splošne knjižnice. Ostale enote morajo zagotoviti odprtost za uporabnike najmanj štiri dni v tednu in najmanj 20 ur na teden.
Skupaj je odprtost znašala 137 ur letnega urnika in 115 ur poletnega urnika tedensko.

 

 

13 STROKOVNA OBDELAVA GRADIVA OZIROMA POSEBNE NALOGE


Katalogizacijo v Kosovelovi knjižnici opravljajo trije strokovni delavci, kar olajša delo pri obdelavi knjižničnega gradiva. V bazo so v letu 2018 prispevali kar 862 zapisov, popravili
4.273 zapisov, iz vzajemne baze pa so jih prevzeli 4.222 zapisov.

Z nalepkami in zaščitno folijo smo opremili opremljenih vseh 6.233 enot knjižničnega gradiva, z nalepkami in črtno kodo pa 567 enot neknjižnega gradiva (video in zvočni
posnetki, multimedijsko gradivo, predmeti, igrače in slikovno gradivo).
Poškodovane nalepke in zaščitno folijo smo zamenjali tudi starejšemu gradivu, če je bilo potrebno. Zaščitna folija je kar visok strošek, vendar gradivu podaljša življenjsko dobo.

 

14 IZPOSOJA GRADIVA PO ENOTAH


Bralci so si v letu 2018 izposodili 483.370 enot knjižnega gradiva na dom, od tega le enkrat (brez podaljševanja) 116.895 enot gradiva. Največ gradiva so si izposodili v Sežani, in sicer
352.558 enot, v Komnu 55.793 enot, v Divači 43.460 enot v knjižnici na Kozini pa 31.559 enot (brez izposoje e-knjig).
Naši bralci radi posegajo tudi po elektronskih knjigah. V letu 2018 so si izposodili 486 eknjig. Izbirali so lahko med 35 novimi naslovi, kolikor jih je v tem letu dokupila Kosovelova knjižnica Sežana.

Izposoja knjižnega gradiva je torej znašala 19,10 enote na prebivalca in se je glede na leto 2017 zvišala za 0,29 enote na prebivalca.
Čeprav se aktivnosti v izposoji povečujejo, ugotavljamo, da izposoja na dom v zadnjih letih pada. Razlog je povezan z zmanjšanjem nakupa aktualnega gradiva in tudi s spremembami v načinu življenja naših članov.


14.1 POTUJOČA KNJIŽNICA
Dejavnost potujoče knjižnice je za Kras in Brkine po pogodbi izvajala Osrednja knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra, za vasi Kodreti in Lisjaki v občini Komen pa Lavričeva knjižnica Ajdovščina.
Potujoča knjižnica Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper je na območju Občine Divača obiskovala 7 postajališč, in sicer: Barka, Dolnje Vreme, Famlje, Goriče pri Famljah, Skupnost
Srečanje, Škoflje in Vremski Britof. Postajališča so bila obiskana sedemkrat (od načrtovanih osmih postankov).
Na dom je bilo izposojenih 591 enot, od tega za mladino 259 enot. Aktivnih članov je bilo 73, od tega 28 mladih. Na novo se je vpisal en član. Člani so bibliobus obiskali 202-krat, od tega
96-krat mladi. Najvišji delež gradiva je bil izposojen v Dolnjih Vremah in v Vremskem Britofu. Medtem ko so si mladi gradivo v letu 2017 izposojali v Vremskem Britofu in Famljah, so v letu 2018 posegali po njem na Barki, v Dolnjih Vremah, Na Škofljah in v Vremskem Britofu.
Izposoja na dom in obisk aktivnih članov sta se v letu 2018 spet znižala.

Na območju občine Hrpelje-Kozina pa je Potujoča knjižnica Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper obiskala 10 postajališč, in sicer: Brezovica, Gradišče, Hotična, Javorje,
Markovščina, Materija, Rodik, Rožice, Slivje in Velike Loče. Vsa postajališča so bila obiskana desetkrat, kot je bilo načrtovano, le postajališča v Brezovici, Hotični in Rožicah so bila zaradi okvare vozila obiskana devetkrat.
Na dom so si izposodili 759 enot gradiva, kar je bistveno manj kot v letu 2017, od tega si je mladina sposodila 105 enot,. Aktivnih članov je bilo 78, od tega 27 mladih. Na novo se je
vpisal le en član. Bibliobus so obiskali 241-krat, od tega 60 obiskov odpade na mladino.
Največ gradiva so si izposodili v na Brezovici in v Rodiku.

Bibliobus Lavričeve knjižnice Ajdovščina, ki je sklenila pogodbo z Občino Komen, je od septembra 2013 obiskoval tudi dve vasi v komenski občini, in sicer Kodrete in Lisjake. Na bibliobusu si gradivo izposoja 23 članov, od tega 7 mladih. V letu 2018 so si izposodili 1.129 enot gradiva, od tega 303 enote mladi. Člani so bibliobus obiskali 196-krat, od tega 60 obiskov pripada mladim.

 

15 PERIODIČNI TISK

Tudi v letu 2018 smo znižali naročilo periodičnega tiska. V osrednji knjižnici smo od načrtovanih 210 naslovov kupili le 191 naslovov, v oranizacijske enote pa smo oskrbeli s 25
naslovi, kolikor smo jih načrtovali.
Najvišji strošek predstavljajo tisti časopisi in revije, ki se jim ne moremo odpovedati (Primorske novice, Delo, Dnevnik, Finance …).
Nekateri naslovom revij (zlasti tujih) pa so našim članom dostopni na portalu PressReader.

 

16 SPLETNA STRAN KNJIŽNICE IN FACEBOOK

16.1. Spletna stan
Spletna stran je pomemben vir informacij, zato je pomembno, da se je uporabniki poslužujejo.
V letu 2016 smo na spletni strani zabeležili 51.815 obiskov, v letu 2017 pa se je obisk spletne strani znižal za 940 obiskov, saj smo jih zabeležili le 50.875, v letu 2018 pa se je obisk
povečal za 11,2 %. Spletna stran je imela 57.322 obiskov. Zvišalo se je tudi dnevno povprečje, ki je znašalo 157 obiskov.

Ponovno je največ obiskovalcev vstopalo v sistem Cobiss (Moja knjižnica 8.505 v primerjavi s 7.635 leta 2017), da bi si ogledalo informacije o oddelkih, zaposlenih in urnike ter najbolj
brane knjige (tu beležimo velik porast obiska, in sicer 1.445 v primerjavi s 335 leta 2017), spletne vire ali galerijo fotografij.
Potencial za rast ostaja pri galeriji saj je, kljub 34-procentni rasti, še vedno skromen obisk (815).
Menimo, da se mora spletna stran nenehno spreminjati in prilagajati uporabnikom, zato bomo v prihodnjem letu pri urejanju poskrbeli za osvežitev, tako da bomo objavljali fotografije in videovsebine.


16.2 FACEBOOK
Število všečkov še vedno narašča. 75 % sledilcev naše strani je žensk, od tega 44 % med 25 in 45 letom starosti, povečuje pa se število sledilcev starejših od 45 let. Teh je 14 %. Obisk strani facebooka pa je malenkost upadel, zaradi odsotnosti več sodelavcev, ki delujejo pri sooblikovanju strani.

Naši uporabniki lahko dostopajo do interneta tudi na naših e-točkah tako v matični knjižnici kot tudi v enotah. Do svetovnega spleta pa lahko dostopajo tudi preko svojih računalnikov
preko povezave Libroam. Povečuje se potreba po prostem dostopu, zato pripravljamo povezavo preko wi-fi.


17 MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA

Kosovelova knjižnic Sežana je vključena tudi v sistem medknjižnične izposoje, ki se za uporabnike v knjižnicah, s katerimi je sklenjena pogodba, izvaja brezplačno. Stroški se krijejo iz sredstev območnosti.


17.1 Naročila v druge knjižnice za naše člane:

17.2 Naročila drugih knjižnic za njihove člane:

Povpraševanje po gradivu z medknjižnično izposojo se je znižalo tako z naše strani kot z drugih knjižnic. Za naše uporabnike smo naročili iz drugih knjižnic 149 knjig in 13 člankov, medtem ko smo kot dobavitelji v druge knjižnice iz našega fonda ponudili 169 knjig in 6 člankov.
Za medknjižnično izposojo imamo vse knjižnice skupnega dobavitelja, ki nam gradivo dostavlja z zamudo, kar tudi vpliva na naročanje.


18 IZPOSOJA ELEKTRONSKEGA GRADIVA

Poleg posebej predstavljenega portala Biblos, lahko naši uporabniki brezplačno vstopajo v elektronske publikacije na EBSCOhostu.
Naši člani lahko preko posredovalnega servisa dostopajo do različnih elektronskih virov kar od doma oziroma od katerega koli računalnika z internetno povezavo. V prijavno okence na http://ezproxy.knjiznica.koper.si vpišejo številko članske izkaznice in geslo, ki ga uporabljajo za dostop za storitve Moja knjižnica. Leta 2018 so lahko naši člani dostopali do naslednjih elektronskih virov:
– ENCYCLOPAEDIA BRITANNICA
– FIND INFO– na tem naslovu lahko člani Osrednjih območnih knjižnic od letošnje pomladi pridejo do podatkov o zakonodaji in financah tudi z oddaljenim dostopim – od doma. 10 članov Kosovelove knjižnice Sežana se je na ta naslov prijavilo 18-krat (zabeležen je le prvi vstop).
– IUS-INFO – obsega podatke s pravnega območja v Sloveniji. Portal omogoča uporabnikom enostaven in hiter dostop do zanesljivih in celovitih pravnih in poslovnih vsebin, obogatenih z dodatnimi informacijami in funkcionalnostmi. Največja prednost tega portala je njegova enostavna uporaba, ki jo zagotavlja medsebojna povezanost vseh dokumentov. Portal
Ius-info je sestavljen iz treh glavnih vsebinskih sklopov; zakonodaje, sodne prakse in pravne literature. Vsebine so urejene po ključnih predpisih, ki obravnavajo strokovna
vprašanja, vsi dokumenti pa so povezani z drugimi sorodnimi dokumenti, strokovnimi članki, obrazci in pripomočki. 16 članov se je na ta naslov prijavilo 182-krat (zabeležen je le prvi
vstop).
– GVIN.COM – na tem naslovu lahko poiščemo informacije o slovenskih podjetjih. Predstavljeno je njihovo vodstvo, tržno dogajanje doma in po svetu in po posameznih industrijskih panogah.
– E-BOOKS PUBLIC LIBRARY COLLECTION (od maja 2013) – člani naše knjižnice imajo na voljo 27.000 e-knjig tudi preko oddaljenega naslova. Za izposojo je treba ustvariti le
osebni račun. Za člane je uporaba brezplačna. Knjige si lahko izposodijo za teden dni, istočasno največ deset knjig.
– V EBSCO imamo dostop do 4.600 revij s celotnimi besedili od leta 1975 ter 30.900 e-knjig. Pokriva področje humanistike, kulture, izobraževanja, medicine, splošne znanosti. 9 naših
članov se je na ta naslov prijavilo 49-krat.
Ostale e- publikacije v tem paketu so še:
– Sodobna pedagogika
– Interaktivni atlas Slovenije
– Digitalizirano gradivo Domoznanskega oddelka Kosovelove knjižnice Sežana.
Člani so imeli tudi možnost brskanja po svetovnih časopisih z geslom preko portala PressReader s spletne strani naše knjižnice.

Statistika obisla:

 

19 DOMOZNANSKA DEJAVNOST

V letošnjem letu smo v osrednji knjižnici in enotah organizirali več dogodkov, ki so bili domoznansko obarvani. Predstavljali smo bodisi gradivo z domoznansko vsebino bodisi avtorje z našega področja. Pripravili smo tudi več razstav.

Ob občinskem prazniku smo pripravili tudi razstavo ob 120-letnici rojstva slikarja Avgusta Černigoja, ki je imela v našem okolju velik odmev.
Januarja smo postavili na ogled zanimivo razstavo z naslovom S kakšnimi čašami so nazdravljali v sodelovanju z Muzejem Tabor Lokev – Srečkom Rožetom.
Aprila smo v sodelovanju s Srečkom Rožetom in Pavlom Skrinjarjem pripravili razstavo Cankarjevih del ter znamk in predmetov zasebnih zbirateljev.
V Komnu smo imeli pogovorni večer z Dorico Makuc, postavili razstavo 70 let PGD Komen, razstavo ob obletnici priključitve Primorske k matični domovini, pripravili razstavo z dogodkom z naslovom Just Makovec/Odpadnik, zanimivo pa je bilo tudi na dogodku ‘Izginil’ je tudi avstrijski padalec, ki se je leta 1944 iz Furlanije zatekel na Primorsko.
V kozinski knjižnici smo nadaljevali z mesečnimi razstavami domačih avtorjev, predstavili pa smo tudi knjige Dogodki in doživljaji tekom strašne svetovne Vojske Mihaela Žagarja, Ivan Grbec, pozabljeni profesor in Ko je umrl moj oče.
Ma domoznanskem področju je bila aktivna tudi Zgodbarnica, ki je v letu 2018 izdala zbornik v elektronski obliki.
Tudi v divaški knjižnici je bilo več podobnih dogodkov. Pripravili smo literarne večere lokalnih avtorjev Ivka Spetiča, Andreja Jelačina in Dragice Kranjec ter razstave Jožice Zafred in Zvoneta Ivančiča (o 160-letnici južne železnice).
V letošnjem letu smo nadaljevali z digitalizacijo arhivskega gradiva. NUK-u smo izročili pisma družine Kosovelovih ravno v času, ko so snemali film o Karmeli Kosovel. Za prizadevanje, da bi bila Kosovelova (pisna) zapuščina zbrana na istem mestu, smo 3. decembra 2018 prejeli tudi posebno priznanje NUK.
Prispevali smo tudi gradivo za spletni portal Kamra.

19.1 PORTAL KAMRA
V letu 2018 smo objavili 4 digitalne zbirke: IvanVarl (472 ogledov), Slavka Cetin Čufar (206 ogledov), Doma smo na Krasu (zbornik ob 20-letnici FS Kamenčki, 166 ogledov), Godbeništvo na Komenskem (269 ogledov) in 12 podzbirk.
V letu 2018 je bilo 121 novih zapisov in 31.190 ogledov.
Ustvarili smo 104 multimedijske elemente.
Obisk vseh digitalnih zbirk, ki jih je prispevala Kosovelova knjižnica Sežana, je 18.415.
Najbolj ogledane digitalne zbirke naše knjižnice v letu 2018 so:
Zbirka starih razglednic Kosovelove knjižnice Sežana: 7516 ogledov (na 11 mestu med 20 najbolj obiskanimi zbirkami v letu 2018)
Najpomembnejša postranska stvar na svetu – zgodbe o klekljanju: 4214 ogledov
Oči Mici Trebec: 2809 ogledov
Število novih multimedijskih elementov iz naše knjižnice: 4
Število novih organizacij v našem okolju: 1

 

Portal Dobreknjige.si je pripomoček za bibliotekarje in uporabnike za izbiro gradiva. Nastal le kot projekt Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper in Goriške knjižnice Franceta Bevka. Obnove knjig opravlja 162 vnašalcev iz 46 knjižnic. Med njimi sta dve tudi iz naše knjižnice. Od začetnih 537 zapisov v letu 2014 je na tem portalu že 2.725 predstavitev knjig, ki je doslej imelo že 4.937.892 ogledov.

 

20 OBISK PRIREDITEV V KOSOVELOVI KNJIŽNICI SEŽANA IN ENOTAH

V letu 2018 se je zanemarljivo povečalo število prireditev, posledično pa tudi obisk. Nekaj dogodkov, ki jih organiziramo v knjižnici, poteka v času odprtosti in jih izvajajo zunanji izvajalci. V letošnjem letu smo zaznali potrebe po več dogodkih za mlade bralce, ki smo se jim skušali približati. Tudi sicer opažamo, da je med šolskim letom po pouku v naši knjižnici precej živahno. Mladi se družijo, učijo in si pomagajo, zato bi si želeli še kakšnega kotička za preživljanje prostega časa za mladostnike.
Na mladinskem oddelku je razveseljujoče tudi dejstvo, da se je povečalo sodelovanje med šolo, vrtcem in knjižnico, kar rojeva nove zamisli.

 

20.1 MAGAJNOVA BRALNA ZNAČKA – leto 2018
20.1.1 Sežana:

20.1.2 Divača:

 

21 KOSOVELOVA DOMAČIJA V TOMAJU

Leta 2018 je Kosovelovo domačijo v Tomaju obiskalo 3.086 obiskovalcev. V primerjavi s preteklima letoma se je torej obisk dvignil nad 3.000 obiskovalcev na letni ravni, kar je bilo stalnica v letih pred 2015.
V prihodnjem letu si bomo prizadevali povečati obisk s skupnimi akcijami, ki jih bomo organizirali v sodelovanju s TIC in Ljudsko univerzo Sežana – Kosovelovo sobo.

 

22 SODELOVANJE

22.1 S KNJIŽNICAMI

22.1.1 Primorci beremo
Projekt branja knjig slovenskih avtorjev je v knjižnicah potekal od 23. aprila do 9. novembra 2018. K branju je pristopilo 58 naših bralcev, od katerih je 52 prebralo predpisano število
knjig. Ugotavljamo, da je število sodelujočih v tem letu upadlo, zato menimo, da bi bile potrebne spremembe. Skupaj so prebrali 620 knjig z letošnjega bralnega seznama. Priznanja
in nagrado za sodelovanje so prejeli 10. 12. 2019 na zaključni prireditvi na Opčinah z gostjo Mojco Širok. Tudi letos smo zaključno prireditev organizirali skupaj z NŠK Trst.

22.1.2 Dobreknjige.si
Kosovelova knjižnica Sežana sodeluje tudi v projektu dobreknjige.si. To je spletni portal s priporočilno kakovostno literaturo. Oblikujejo ga vnašalci iz slovenskih splošnih knjižnic, ki na ta portal vnašajo podatke o knjigah. Nastaja sproti in je ažuren. Težišče izbora je pri sodobnem, najnovejšem romanu.
Splošne knjižnice s portalom dobreknjige.si promoviramo branje in dobro literaturo.
Izpostaviti skušamo kakovostni potencial knjižničnih zbirk, racionalizirati naše delo, prispevati k enakomernejšemu razvoju knjižnične dejavnosti, utrditi medsebojno sodelovanje
in ne nazadnje – k sooblikovanju naše knjižnične ponudbe.
Iz Kosovelove knjižnice Sežana kreira zapise na tem portalu Patricija Dodič. Doslej smo vnesli 93 vsebin, od tega v letu 2018 kar 28.

22. 1. 3 Primorci.si
To je spletni leksikon, v katerega vnašamo podatke o osebnostih, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se
dopolnjuje, tako da ni nikoli končana –tudi v naši knjižnici.

22.1.4 Dan slovenskih splošnih knjižnic
Letos je bila skupna akcija v slovenskih splošnih knjižnicah od 19. do 28. novembra. Njen namen je bil promovirati knjižnično dejavnost in pridobivati nove člane. V tem tednu smo našim uporabnikom ponudili pester program, poleg brezplačnega vpisa v knjižnico smo pripravili razstavo lokalnih literarnih ustvarjalcev, razstavo vezenin, postavili smo zbirko Nekaj posebnega in gostili predsednico DSP Aksinjo Kermauner, v vseh enotah smo izposojali modre knjige, v Komnu je bil na programu potopis, v Divači pa razstava. Dogajanje smo zaokrožili s sprehodom po filmu Lolita.

22.1.5 Berimo z Rovko Črkolovko
V letu 2018 smo se pridružili Osrednji knjižnici Srečka Vilharja bralnem tekmovanju Berimo z Rovko Črkolovko. To tekmovanje je izviren pristop k spodbujanju branja in izboljšanju bralnih navad med petošolci in šestošolci v obliki vodenega bralnega tekmovanja. Ta projekt smo izpeljali med šestošolci v Osnovni šoli Dutovlje, ker je to manjša šola, v kateri smo lahko bralcem omogočili uporabo gradiva na policah za omenjeni projekt. Z akcijo smo začeli 10. oktobra 2018 ob 13.30, ko smo obiskali šestošolce v Dutovljah. Akcija se je zaključila 8. februarja 2018.

22.2 Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
22.2.1 Teden vseživljenjskega učenja
Tudi letos smo se vključili v projekt Teden vseživljenjskega učenja, katerega nosilec na našem območju je Ljudska univerza Koper. V sklop tega projekta smo vključili 31 dogodkov.
22.2.2 Dnevi evropske kulturne dediščine
Letos smo v tem projektu sodelovali z dvema dogodkoma – z delavnicami skupine Svobodne duše, v katerih so ustvarjali kulturne dediščine ter s TIC-em in Ljudsko univerzo Sežana – Kosovelovo sobo, OŠ Dutovlje ter KS Tomaj, s katerimi smo organizirali pohod po Kosovelovi poti in pripravili kulturni program ter brezplačno vodenje po Kosovelovi domačiji.

22.2.3 Premiki 1 na 1, Premiki
Dobro obiskane večere smo organizirali skupaj z javnimi zavodi v občini Sežana.
22.2.4 Bralnice pod slamnikom V letu 2018 nas je Založba Miš povabila k sodelovanju v projekt Bralnice pod slamnikom. Kot koordinatorji smo organizirali 5 dogodkeov: Obisk Toona Tellegna v Kosovelovi knjižnici Sežana, mlade bralce pa je v domačih šolah obiskal Slavko Pregl, in sicer v Senožečah in Sežani, v knjižnici pa je dve skupini tretješolcev obiskal Miroslav Košuta.

22.2.5 Tačke pomagačke
S sodelovanjem s slovenskim društvom za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke smo pričeli septembra 2017. Branje s Tačkami izvajamo od oktobra 2017. Že od začetka izvajanja programa imamo srečo, da smo lahko pričeli deli s kar dvema prostovoljcema društva. Branje poteka enkrat tedensko in traja eno uro. V tem času lahko psu bereta dva otroka. Od oktobra do decembra smo izvedli 26 srečanj, branje pa je redno obiskovalo 11 otrok.

22.2.6 Brati gore
Že drugo leto zapored smo vključeni v mednarodni projekt Brati gore. V okviru tega projekta promoviramo gorniško in planinsko literaturo in spodbujamo uporabnike h kakovostnejšemu načinu življenja

22.2.7 Socialna aktivacija
To je projekt Društva za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa. Vanj je vključena tudi Kosovelova knjižnica Sežana. Naša naloga je predstaviti brezposelnim osebam, kakšne možnosti jim knjižnica ponuja za preživljanje prostega časa, pot do informacij, osebnostno rast in pridobivanje znanja. V sklopu tega projekta smo izpeljali pet srečanj, na katerih smo spoznali knjižnico, se sprehodili po razstavi Avgusta Černigoja, spoznavali Kosovelovo poezijo ter ustvarjali in predstavili lastne konse.

22.3 PROJEKTI V OKVIRU KNJIŽNICE
22.3.1 Magajnova bralna značka
Projekt izvajamo v sodelovanju s SVZ Dutovlje in VDC Divača. Da v okviru le-tega uspešno spodbujamo branje med odraslimi s posebnimi potrebami in brišemo meje med ljudmi, priča dejstvo, da to dejavnost izvajamo že osmo leto zapored v treh skupinah.
22.3.2 Literarna delavnica Svobodne duše Literarno delavnico smo izvajali že četrto leto. Imeli smo 5 srečanj z zaključno, osrednjo prireditvijo 10. Oktobra ob dnevu duševnega zdravja. Člani literarne delavnice so predstavili svoje delo in zbornik besedil, ki so nastajala od junija do oktobra 2017.
Delavnica je eden od načinov vključevanja odraslih s posebnimi potrebami v lokalno okolje. Ena od obiskovalk se je, denimo, lotila rednega poročanja o dogodkih v občinsko glasilo kraški obzornik.
22.2.4 Petlje, zanke in šivanke
Je krožek, ki se izvaja v Knjižnici Komen z namenom povezovanja, ustvarjanja in izmenjave izkušenj v okviru ročnih del.

22.2.6 Poletna avantura 2018
V letu 2017 smo v mesecu juliju in avgustu pripravili 59 paketov, v katerih je bilo 178 knjig. Pakete poletne avanture pripravljamo za povečanje izposoje in za promocijo dobrih knjig, ki jih za bralce izberejo knjižničarji, ti pa si jih izposodijo kot pakete presenečenja.
22.2.7 Poletna avanturica 2018
Pakete presenečenja smo pripravili tudi na mladinskem oddelku, in sicer 13 paketov stopnje P in 9 paketov stopnje M.

 

23 ŠTUDIJSKI KROŽKI

V Kosovelovi knjižnici Sežana organiziramo študijske krožke, ki jih vodijo naši strokovni delavci, razen ŠK Likovno ustvarjanje, ki ga v Komnu vodi akademska slikarka Mojca Senegačnik.
V Divači je v tem času deloval študijski krožek Iz knjižnice Divača v svet.
V Kosovelovi knjižnici Sežana so se sestajali člani študijskega krožka Sončna ura, na delavnici Zapojte z nami pa so prepevali ljudske pesmi.
V knjižnici Kozina so se družili člani študijskega krožka Zgodbarnica, ki so bili zelo aktivni, saj so izdali že več publikacij, uspešno pa se predstavljajo tudi izven knjižnice (zaključna prireditev) in v zamejstvu.

 

24 ZAKLJUČEK

Sklenemo lahko, da smo se v letu 2018 trudili dosegati zastavljene cilje.
Nekoliko se nam je povečal nakup knjižnega gradiva, vendar na račun lastnih sredstev in darovanih izvodov. Kljub vsemu vsem bralcem ne moremo zadovoljiti potreb po branju gradiva, zato so prisiljeni čakati na gradivo, ki ga rezervirajo.
Nakup neknjižnega gradiva pa se je nekoliko zmanjšal glede na prejšnje leto.
Veseli nas, da bralci iz leta v leto pogosteje posegajo po elektronskih knjigah. V letu 2018 smo zabeležili 486 izposoj.
Število aktivnih članov je nekoliko naraslo, izposoja na dom pa je kljub temu malce upadla. Kar zadeva vpis novih članov, pa je na enaki ravni kot v preteklem letu, nekolko se je zmanjšal tudi obisk.
Ugotavljamo tudi, da narašča možnost izposoje gradiva v elektronski obliki, kar kaže na potrebo po RFID opremi s knjigomati, ki jo v naši knjižnici že dolgo načrtujemo.
Naša dejavnost je bila opazna tudi v javnosti, saj so o dogodkih javnost redno obveščali mediji.
Sodelovali smo z ostalimi javnimi zavodi v lokalne okolju ter organizirali dejavnosti, namenjene ranljivim skupinam in osebam s posebnimi potrebami.

Poslovanje je gospodarno, a žal oteženo: tudi v letu 2018 smo redno opozarjali občine ustanoviteljice o pomanjkanju sredstev za normalno poslovanje, kaj šele za boljšo tehnično opremljenost knjižnice.
Velike težave smo imeli tudi z vzdrževanjem prostorov in opreme, ki je dotrajana in neprimerna. Pri tem smo izgubljali veliko časa in energije ter stroškov. V upanju, da bomo imeli v občinah ustanoviteljicah več posluha za naše težave, se nadejamo uspešnega poslovnega leta 2018.

 

mag. Magdalena Svetina Terčon, direktorica
V Sežani, februarja 2019

© 2015 Kosovelova knjižica Sežana. Vse pravice pridržane.
Izvedba KREJZI