Letni načrt nakupa gradiva za leto 2021

 1 Uvod. 3

2 Poslanstvo in cilji Kosovelove knjižnice Sežana. 3

3 Letni načrt. 4

4 Informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe okolja. 4

5 Vsebinski kriteriji, ki jih upoštevamo pri nakupu knjižničnega gradiva. 5

6 Značilnosti in potrebe okolja. 6

6.1 Informacijske potrebe okolja: 6

6.2 Izobraževalne in raziskovalne potrebe okolja: 6

6.3 Kulturne potrebe okolja. 7

7 Razvijanje branja, bralne kulture in informacijske pismenosti 7

8 Stanje in pričakovan obseg nakupa novih enot knjižničnega gradiva. 8

9 Zastopanost knjižničnega gradiva različnih vrst, oblik in dostopnosti 9

9.1 Leposlovje. 9

9.2 Strokovno gradivo. 10

9.3 Domoznansko gradivo. 10

9.4 Neknjižno gradivo. 10

10 Omogočanje enake dostopnosti knjižničnega gradiva za vse prebivalce na območju knjižnice. 11

11 Povezovanje z drugimi knjižnicami in ustanovami za izboljšanje knjižničnega sistema. 11

  

 

1 Uvod

Kosovelova knjižnica Sežana je splošna knjižnica, ki izvaja knjižnično dejavnost za 25.897 prebivalcev (na dan 31. 12. 2019)  štirih občin: Sežana, Divača, Komen, Hrpelje – Kozina. Na področju Občin Divača in Hrpelje – Kozina je dostop do knjižničnega gradiva bralcem omogočen z bibliobusom Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, dva zaselka v Občini Komen pa oskrbuje bibliobus Lavričeve knjižnice Ajdovščina. Velik delež pa predstavljajo tudi člani slovenske narodne skupnosti v Italiji.

 

2 Poslanstvo in cilji Kosovelove knjižnice Sežana

Kosovelova knjižnica Sežana ima za temeljno nalogo razvijati pozitivno kulturno, izobraževalno in socialno okolje v lokalni skupnosti.

Premišljeno oblikuje kakovostno knjižnično zbirko, pri čemer upošteva priporočila stroke in potrebe okolja. Zbirko neprestano dopolnjuje z novostmi na tržišču. Z načrtovano nabavo ter s kontinuiranim odpisom gradiva zbirko ureja, hkrati pa jo vzdržuje ter ohranja aktualnost. Razvoju sledi tudi z uvajanjem in promocijo novosti, kot so novi mediji, tehnologije, spletni portali in ostala dodatna ponudba.

S premišljenim nadgrajevanjem knjižne zbirke širi znanje, informacije in kulturo ter spodbuja raziskovanje ter ustvarjalnost. Prispeva k razvoju funkcionalne pismenosti, spodbuja vseživljenjsko učenje, omogoča dostop do gradiva različnim kategorijam prebivalstva.

Osnova za oblikovanje zbirke in nabavo je prepoznavanje ciljnih skupin v lokalni skupnosti: predšolski otroci, osnovnošolci, srednješolci, študenti, odrasli in starejši, uporabniki s posebnimi potrebami (osebe z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, starejši in ostareli ter bolni), civilni in kulturni prostor (društva, ustvarjalci, vzgojno-izobraževalni zavodi, obrtniki …).

S kakovostno informativno ponudbo in kakovostno ter uravnoteženo zbirko knjižničnega gradiva, ki temelji na standardih, poskuša obdržati stare in privabiti nove člane.

Z načrtovano vsebinsko ponudbo poudarja pomen knjižnice kot informacijskega, kulturnega in komunikacijskega središča skupnosti, ki jo s svojo mrežo pokriva.

Pri tem upošteva predloge in potrebe uporabnikov in tistih, ki bi se želeli včlaniti, če bi imeli ponudbo ustreznega gradiva za določene potrebe – povečati odstotek aktivnih članov.

Pri nabavi gradiva ravna gospodarno, saj izbira ponudnike, ki sledijo načrtu nakupa in nudijo ugodnosti, s čimer zagotavlja dostop do najnovejših dosežkov in spoznanj posameznih strok, zlasti fotografije, kamnoseštva, turizma, zgodovine … in sledi potrebam vseživljenjskega učenja.

Preko zbirke in dejavnosti si prizadeva tudi spodbujati uporabnike k branju in izobraževanju ter osebnostni rasti. Ugotavlja tudi bralne potrebe uporabnikov s posebnimi potrebami v svojem okolju in vse spodbuja k pridobivanju znanja in informacij tudi z drugih nosilcev.

Gradi posebne zbirke gradiva in si prizadeva za razvijanje sposobnosti izražanja v maternem jeziku in drugih jezikih z uporabo različnih nosilcev izobraževalnih vsebin.

Uporabnike spodbuja tudi k ustvarjalnemu preživljanju prostega časa (likovno izražanje, glasbeno ustvarjanje, ročna dela, študijski krožki  …), zato organizira razne delavnice, literarne večere, predavanja, razstave, ure pravljic ter se povezuje z javnimi zavodi v svojem okolju preko različnih projektov.

Posebno pozornost namenja spodbujanju branja med mladimi.

Ponuja tudi vsebine za računalniško opismenjevanje uporabnikom, kar je osnova za uspešno delo v drugih okoljih in skrbi za informacijsko opismenjevanje uporabnikov, ki je pogoj za uspešno uporabo knjižnice.

Posebno vlogo namenja tudi urejanju domoznanske zbirke: z zbiranjem, hranjenjem in obdelovanjem gradiva, oblikovanjem posebnih zbirk, ter sooblikovanjem digitalnih zbirk, kot so Kamra, dLib, Spletni bibliografski leksikon znanih osebnosti slovenskih pokrajin in Slovencev po svetu.

 

3 Letni načrt

Letni načrt Kosovelove knjižnice Sežana je pripravljen v skladu z normativnimi akti in strokovnimi priporočili:

 

Zakonske podlage: Zakon o knjižničarstvu (Ur. l. RS, št. 87/01, 96/02 in 92/15) – ZKNJ-1,

Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Ur. l. RS, št. 73/03),

Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (Ur. l. RS, št. 29/03),

Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Ur. l. RS, št. 88/03),

Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (Ur. l. RS, št. 29/03) – Uredba,

Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice 2018–2028)

Manifest o splošnih knjižnicah (1994),

Slovenske splošne knjižnice za prihodnost: Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic (2013–2020),

Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kosovelova knjižnica Sežana (Ur. l. RS, št. 23/04)

 

4 Informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe okolja

Pri nabavi gradiva bo knjižnica tako kot doslej v največji meri upoštevala informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe okolja.

Zaradi omejenosti finančnih sredstev žal ne more slediti standardom pri nakupu knjižničnega gradiva, ki določajo 250 enot knjižnega gradiva in 25 enot neknjižnega gradiva na 1000 prebivalcev. V okviru sredstev, ki jih ima na voljo, načrtuje knjižnica nakup 3.022 enot knjižničnega gradiva, 280 licenc e-knjig in 100 licenc zvočnih knjig. Za tiskane medije, knjižno in neknjižno gradivo se upošteva povprečna cena 22,05 EUR.

Osrednja knjižnica bo naročila 195 naslovov informativnega periodičnega tiska, na organizacijsko enoto pa 25 naslovov periodičnega tiska.

Pri nabavi  bo knjižnica dajala prednost nakupu izvirne slovenske klasične in sodobne literature, humanistike, znanstvene in strokovne ter kakovostne prevodne literature, s katerimi bo uresničevala kulturne, izobraževalne, informacijske, raziskovalne in socialne potrebe za vse ciljne skupine uporabnikov v okviru svojega delovanja.

V letu 2019 je bilo aktivnih 5.178 članov, kar predstavlja 20 % prebivalcev območja. Uporabniki knjižnice prihajajo iz vrtcev, osnovnih šol, srednješolci, študenti, ki obiskujejo Višjo šolo za fotografijo in obdelavo kamna, kot tudi študenti, ki študirajo izven našega okolja. Med uporabniki so tudi starejši, tako zaposleni kot brezposelni in upokojenci ter skupine s posebnimi potrebami.

Izbor gradiva, tako knjižnega kot neknjižnega gradiva bo izhajal iz potreb uporabnikov in bo temeljil na kakovosti, umetniški vrednosti in poučnosti. Pri avdiovizualnem gradivu bo poudarek na izboru slovenske in evropske produkcije ter na nagradah in nominacijah.

Pri odločitvi za nakup nas bo usmerjal tudi seznam gradiva, ki izide s pomočjo Javne agencije za knjigo (JAK), saj menimo, da sodi knjiga, ki izide s pomočjo JAK, med kakovostno literaturo. Poskrbeli boo za nakup ponatisov slovenske izvirne leposlovne klasike in ponatisov izvirnih slovenskih strokovnih del za mladino in odrasle, otroški in mladinski literaturi z znakom kakovosti ‘zlata hruška’ ter zvočnih in e-knjig v slovenskem jeziku. Pri nakupu knjižničnega gradiva iz javnih sredstev bomo upoštevali tudi vsebine, povezane z obeležitvijo naslednjih obletnic oziroma pomembnejših dogodkov v letu 2021:

 

  • obletnica osamosvojitve Republike Slovenije,
  • Predsednikovanje Slovenije v Svetu EU,
  • Leto Josipa Ipavca in Josipa Jurčiča,
  • obletnica ustanovitve deželnega muzeja za Kranjsko
  • obletnica Škofjeloškega pasijona.

 

Knjižnica bo poskrbela za širok izbor serijskih publikacij različnih strokovnih in leposlovnih področij za vse populacije, poudarek na serijskih publikacijah za otroke in mladino.

Izbirala bo med kakovostnim leposlovnim in poljudnim gradivom za otroke in mladino (iz seznama nagrajenih knjig). Pri nakupu bo skrbela za priporočena razmerja med strokovnim in leposlovnim gradivom (50 % : 50 %) ter gradivom za mladino in za odrasle (30 % : 70 %).

V  projektu nakupa bo vključila izdaje vsaj 50 slovenskih založb.

Z raziskovanjem in analiziranjem okolja bo prepoznavala potencialne uporabnike in jim posvečala pozornost, s čimer bo poskušala povečati odstotek aktivnih članov. Poskrbela bo tudi za  uporabnike s posebnimi potrebami. Sledila bo potrebam izobraževanja na vseh področjih, še zlasti vzgoje in izobraževanja, vseživljenjskega učenja, potrebam demografsko ogroženih območij, marginalnih skupin uporabnikov (manjše, drugače spolno usmerjeni, upokojenci in drugi) ter uporabnikov s posebnimi potrebami. Prizadevala si bo tudi za računalniško in informacijsko opismenjevanje uporabnikov, ki je tudi pogoj za uspešno uporabo knjižnice, ter potrebam funkcionalne pismenosti.

 

5 Vsebinski kriteriji, ki jih upoštevamo pri nakupu knjižničnega gradiva

Pri oblikovanju nakupa knjižničnega gradiva za izgradnjo naše knjižnične zbirke upoštevamo zakonske podlage in priporočila kot tudi potrebe in značilnosti okolja. Nakup gradiva bo še vedno sledil predpisanemu razmerju med strokovnim in leposlovnim gradivom (50 % : 50 %). Nabavljali bomo strokovno gradivo tako s področja naravoslovja kot tudi družboslovja (Višja šola za oblikovanje materialov in fotografijo, srednja aranžerska šola, srednja ekonomska šola, gimnazija, gostinska šola, hotelirstvo, srednja vzgojiteljska šola, osnovne šole), jezikoslovju (turizem – tuji jeziki), alternativni medicini, kmetijstvu ter vinogradništvu.

Poleg strokovnega gradiva, ki bo podpiralo potrebe naših uporabnikov, knjižnica načrtuje tudi nakup splošnega strokovnega in poljudnega gradiva za vse generacije uporabnikov, ki bo podpiralo vseživljenjsko učenje, spodbujalo ustvarjalnost in vedoželjnost.

Načrtujemo nakup 210 naslovov informativnega periodičnega tiska v matični knjižnici ter 25 naslovov informativnega periodičnega gradiva na organizacijsko enoto.

Poskrbeli bomo tudi za dostopnost informacij javnega značaja o dogajanju v lokalnih skupnosti vseh štirih občin.

Načrtujemo nakup kakovostnega izvirnega slovenskega in prevodnega leposlovja za odrasle in mladino. Glede na potrebe okolja bomo nabavljali tudi leposlovje v tujem jeziku. Dodatno gradivo bomo nabavljali za razne bralne akcije. Za najmlajše uporabnike bomo izbirali kakovostna literarna dela z estetskimi ilustracijami, ki bodo v bralcih razvijala besedni zaklad in čut za lepoto. Osveščanje kakovostnega branja za naše mlade bralce bomo izvajali preko akcij Bralni palček, Bralnice pod slamnikom, Beremo z Rovko črkolovko, poletno počitniško branje, Bodi kul, beri ful, Povabimo besedo, z urami pravljic, rednimi bibliopedagoškimi dejavnostmi in gostovanji priznanih slovenskih mladinskih avtorjev.

Pridobivali bomo tudi domoznansko gradivo vseh vrst.

Poskrbeli bomo tudi za dopolnjevanje zbirke z neknjižnim gradivom (10 %). Kriterijem in potrebam okolja bomo zadostili z gradivom, ki je v podporo informacijskemu opismenjevanju in spodbujanju uporabe elektronskih gradiv. Prizadevali si bomo za nakup filmov na DVD, po katerem je še vedno veliko povpraševanje, ter za nakup e-knjig. Tako kot doslej bomo našim članom nudili dostop do zakupljenih podatkovnih zbirk.

 

6 Značilnosti in potrebe okolja

Pri naši dejavnosti sledimo potrebam okolja.

6.1 Informacijske potrebe okolja:

Kot doslej bomo te potrebe zadovoljevali z nakupom slovenskega periodičnega tiska kot tudi z dostopom do elektronskih izdaj časopisov, z gradivom lokalnih skupnosti in državnimi informativnimi publikacijami javnega značaja.

Okolje potrebuje tudi zbirke gradiva v tujih jezikih, zlasti v italijanskem in angleškem jeziku. Veliko tovrstnega gradiva dobimo tudi kot dar naših uporabnikov.

 

6.2 Izobraževalne in raziskovalne potrebe okolja:

Izobraževalne potrebe okolja bomo zadovoljevali na osnovi analize okolja in potreb naših članov.

V občini so številne izobraževalne, kulturne, športne ustanove, ki narekujejo družabno življenje občanov. V Občini, ki je usmerjena v izobraževanje, industrijo, turizem in kmetijstvo, živi tudi veliko priseljencev. Turizem in kmetijstvo sta tudi glavni dejavnosti Občine Komen s 3.529 prebivalci in Občine Divača s 4.213 prebivalci. Slednjo zaznamujejo tudi prometno vozlišče (železnica), priseljevanje mladih družin in dnevne migracije prebivalstva. Dnevne migracije, kmetijstvo (zlasti sadjarstvo), rast industrije ter priseljevanje mladih družin pa so tudi  značilnosti Občine Hrpelje – Kozina s 4.604 prebivalci. Vse te značilnosti se odražajo tudi v strukturi uporabnikov knjižnice in njihovih potrebah, ki jih knjižnica upošteva pri nakupu knjižničnega gradiva.

Zbirko bomo nadgrajevali tudi s poučnim gradivom za mlade uporabnike – tako za predšolske kot šolske otroke bomo nabavljali gradivo, ki bo spodbujalo vedoželjnost, širjenje obzorja, oblikovanje osebnih interesov ter domišljijo. Upoštevali bomo sezname odličnih mladinskih knjig z znakom zlata hruška. Za srednješolce in študente bomo kupovali gradivo, ki bo podpiralo raziskovanje, pripravo na različna tekmovanja in pripravo na maturo. Za odrasle uporabnike bomo nabavljali gradivo, ki bo omogočalo strokovno izpopolnjevanje kot tudi kakovostno preživljanje prostega časa.

Gradivo različnih strok in znanstvenih disciplin bo pokrivalo različne stopnje zahtevnosti in bo na različnih medijih. Poskrbeli bomo tudi za gradivo, namenjeno permanentnemu izobraževanju, izobraževanju v okviru prostoročnih dejavnosti in osebnih interesov ter gradivo, namenjeno osebnostni rasti in reševanju osebnih težav uporabnikov. Knjižnica bo zbirala tudi informacije javnega značaja.

 

6.3 Kulturne potrebe okolja

 

Načrtno dopolnjujemo tudi domoznansko zbirko, bodisi v tiskani bodisi v elektronski obliki. Skrbimo pa tudi za digitalizacijo starejšega gradiva. Skrbimo tudi za odkrivanje lokalne zgodovine. V ta namen organiziramo različne domoznanske razstave, pri čemer se povezujemo s posamezniki in javnimi zavodi (npr. Goriški muzej, Muzej Tabor Lokev …), gradivo objavljamo na domoznanskem portalu Kamra, dLib …). Skrbimo tudi za dopolnjevanje domoznanske zbirke in zbirke kakovostnih filmov in glasbenih posnetkov.

 

7 Razvijanje branja, bralne kulture in informacijske pismenosti

 

Ena od naših prednostnih nalog bo razvijanje branja, bralne kulture in informacijske pismenosti z ustrezno nabavno politiko in drugimi dejavnostmi, s katerimi spodbujamo branje kakovostne literature:

– sproti bomo predstavljali novosti na knjižnem trgu (razstavljeno gradivo, obveščanje o novostih na spletni strani, profilu facebook, v lokalnih časopisih, razstave gradiva v javnih zavodih, npr. Kosovelovem domu);

– pripravljali bomo občasne razstave kakovostnega gradiva, ki ga imamo na naših knjižnih policah, a bralci ne posegajo pogosto po njem;

– organizirali bomo literarna srečanja, na katerih bomo predstavljali nove knjige ter tako ohranjali stike med uporabniki in pisci;

– organizirali bomo različne dogodke ter se vključevali v različne akcije in projekte (Bralni izziv, Dobreknjige.si, Ta veseli dan kulture, Dan slovenskih splošnih knjižnic, Rastem z e-viri, Poletna avantura);

– poskrbeli bomo, da bo knjižnica prostor za druženje in kakovostno preživljanje prostega časa;

– otroke bomo spodbujali k branju preko ur pravljic, delavnic za otroke, obiskov skupin iz vrtca in šol, kvizov, vključevanj v projekte Bralnice pod slamnikom, Beremo z Rovko črkolovko, Povabimo besedo, Berem s tačkami, Bodi kul, beri ful … Organizirali bomo tudi razne kvize in poletno počitniško branje.

– sodelovali bomo z javnimi zavodi (Kosovelov dom, MC Podlaga, ŠC Srečka Kosovela Sežana, Ljudska univerza Sežana, Občine, Filmski muzej Divača, Park Škocjanske jame, Goriški muzej …)

– bralce bomo usposabljali za funkcionalno pismenost: navajali jih bomo na samostojno iskanje gradiva in uporabo računalnikov (pripravili bomo obrazce) ter organizirali vodene oglede in predstavitve knjižnic ter knjižničnega gradiva.

– sodelovali bomo z okoljem: pomembne osebnosti bomo predstavljali na literarnih čajankah, ki jih bomo nadgradili z akcijo Gost priporoča v branje. Promocijo branja bomo spodbujali tudi v okviru študijskih krožkov (Zgodbarnica, Sončna ura, S knjižnim nahrbtnikom na potep, Iz knjižnice Divača v svet, Zapojte z nami, Klekljanje v knjižnici …)

– poskrbeli bomo tudi za branje skupin s posebnimi potrebami v okviru projekta Magajnova bralna značka, literarne delavnice Svobodne duše ter za dopolnjevanje posebne zbirke Nekaj posebnega.

 

8 Stanje in pričakovan obseg nakupa novih enot knjižničnega gradiva

 

Načrtovan nakup gradiva v Kosovelovi knjižnici Sežana:

 

organizacijska enota

število prebivalcev

število enot knjižničnega gradiva

delež nakupa

odprtost /

ur na teden

zaloga

načrtovan nakup

Sežana

13.551

117.554

1.737

42,55

60

Divača

4.213

24.812

386

17,02

21

Komen

3.529

24.904

428

19,5

21

Hrpelje-Kozina

4.604

18.717

472

21,28

21

skupaj

25.799

185.987

3.023

 

 

Načrtovan nakup gradiva iz sredstev občin:

občine

število prebivalcev

višina sredstev

število enot gradiva, kupljenih iz sredstev občin

Sežana

13.551

10.000

453

Divača

4.213

4.000

181

Komen

3.529

4.500

204

Hrpelje-Kozina

4.604

5.000

226

Skupaj

25.897

23.500

1.064

Za nakup gradiva v letu 2021 načrtujemo 69.397 EUR sredstev, od tega naj bi Ministrstvo za kulturo prispevalo 37 % sredstev, občine ustanoviteljice 34 %, iz lastnih sredstev pa naj bi bilo na voljo 29 % sredstev.

Glede na pričakovana sredstva, če bomo dobili načrtovana sredstva in če povprečna cena na enoto knjižničnega gradiva ne bo višja od načrtovane, bo knjižnica lahko kupila 3.023 enote knjižničnega gradiva oz. 116,69 enote na 1000 prebivalcev. Obseg načrtovanega nakupa ne ustreza niti Pravilniku (200 enot na 1000 prebivalcev) niti Standardom (250 enot na 1000 prebivalcev).

 

9 Zastopanost knjižničnega gradiva različnih vrst, oblik in dostopnosti

Pri nakupu knjižničnega gradiva bomo upoštevali priporočila stroke, zlasti Standarde za splošne knjižnice. Zajeli bomo vsa vsebinska oziroma tematska področja v vseh enotah knjižnic in jih uskladili s potrebami okolja, čeprav so potrebe uporabnikov največkrat usmerjene v leposlovje – najnovejše naslove.

Na osnovi pričakovanih sredstev načrtujemo nakup 3.023 enote knjižničnega gradiva skupaj, Pri tem bomo sledili strokovnim priporočilom o razmerju naslovov med strokovnim in leposlovnim gradivom (50 % : 50 %) ter gradivom za otroke in odrasle (30 % : 70 %). Tako kot doslej bomo pozorni tudi pri nabavi kakovostnega gradiva za mlade bralce.

 

 

 

priporočeno

stroka do 50%

leposlovje do 50%

skupaj 100%

Načrtovano

50 %

50 %

100 %

   Podatki o načrtovanem razmerju nakupa gradiva glede na zvrst.

 

priporočeno

mladina 25-30%

odrasli 70-75%

skupaj 100%

Načrtovano

25 %

75 %

100 %

    Podatki o načrtovanem razmerju nakupa gradiva glede na namen.

 

9. 1 Leposlovje

 

Nabavi leposlovja bomo namenili 50 % gradiva. Izvirno slovensko leposlovje bomo za osrednjo enoto nabavljali predvidoma v dveh izvodih, en izvod pa po potrebi nabavili za druge enote. Primanjkljaj nabave bomo skušali zmanjšati z medoddelčno izposojo. Otroško in mladinsko literaturo z znakom kakovosti zlata hruška bomo kupovali v več izvodih. Nabavljali bomo tudi nagrajene in nominirane knjige.

Pri nabavi bomo skrbeli za pestrost literarnih zvrsti in žanrov, prizadevali si bomo tudi za dostop do literarne ustvarjalnosti različnih narodov, kulturi in jezikov, predvsem pa slovenskim avtorje

Tujejezično leposlovje bomo izbirali med kakovostnimi, zlasti nagrajenimi in za nagrade predlaganimi deli. V projekt nakupa bomo vključili vsaj 15 % naslovov publikacij v javnem interesu s seznama publikacij, katerih izdajo podpira JAK.

 

9.2 Strokovno gradivo

 

Strokovno gradivo bomo nabavljali v 50 % deležu nabave. Zaradi pomanjkanja sredstev bomo nabavili po en naslov dela s čim več strokovnih področij za osrednjo knjižnico in po en izvod za krajevne knjižnice ter primanjkljaj nabave zmanjšali z kroženjem gradiva in medoddelčno izposojo.

Pri tem bo imelo prednost strokovno delo v slovenščini pred delom v tujih jezikih. Nabavo strokovnega gradiva bomo prilagodili potrebam uporabnikov – zastopana strokovna oz. znanstvena področja ter različna stopnja zahtevnosti.

 

9.3 Domoznansko gradivo

Delež sredstev bomo namenili tudi za nabavo gradiva, ki ga bomo uvrstili v domoznansko zbirko.

 

9.4 Neknjižno gradivo

Pomembno vlogo ima v knjižnici tudi neknjižno gradivo – gradivo na različnih medijih. Ker bomo tovrstnemu gradivu namenili 10 % sredstev vsega nakupa, bomo pri nabavi še posebej skrbni.

Zaradi potreb okolja bomo poskrbeli za nakup filmov na DVD nosilcih za odrasle in otroke. Nabavljali bomo razpoložljivo slovensko produkcijo, od tuje produkcije pa tisto, ki je bila nagrajena, nominirana ali pozitivno ocenjena. Nabavljali bomo tudi gradivo za potrebe projekta – Beremo in gledamo in filmske bralne značke.

Majhen delež nakup bodo predstavljali tudi avdiogrami in muzikalije tako za mladino kot odrasle, in sicer glasbeni posnetki, zgoščenke, videogrami ter igrače kot tudi igralni filmi in izobraževalni DVD.

Tudi v letu 2021 bomo članom omogočili izposojo e-knjig v slovenščini od doma.

E-gradivo bomo naročali iz osnovnega paketa na portalu Biblos. Prednost bomo dali gradivu za domače branje, s čimer bomo spodbujali zlasti mlade bralce k  in uporabi knjižnice.

Iz sredstev območnosti bomo nudili tudi dostop do e-knjig na portalih Ebsco eBook Public Library Collection Books in e-periodike na portalu Press Reader.

 

 

10 Omogočanje enake dostopnosti knjižničnega gradiva za vse prebivalce na območju knjižnice

Kosovelova knjižnica Sežana ima poleg osrednje knjižnice še tri organizacijske enote. Prizadevamo si, da bi bili dostopni vsem prebivalcem. V Občini Divača in Občini Hrpelje -Kozina del prebivalstva oskrbuje bibliobus koprske knjižnice, ki izvaja svojo dejavnost v skladu s pogodbo, podpisano z omenjenima občinama.

Vsi člani naše knjižnice si lahko gradivo izposojajo v vseh enotah knjižnice, do knjižničnega gradiva pa pridejo lahko tudi z medoddelčno izposojo.

 

Načrtovan urnik poslovanja v letu 2021:

Kosovelova knjižnica Sežana bo v letu 2021 odprta 3.017 ur.

ponedeljek–petek: 7.00–18.00

sobota: 8.00–13.00

 

Knjižnica Divača bo v letu 2020 odprta 1.051ur.

torek, petek: 11.00–18.00

ponedeljek: 8.00–15.00

 

Knjižnica Komen bo v letu 2020 odprta 1.058 ur.

torek, petek: 11.00–18.00

sreda: 8.00–14.00

Knjižnica Kozina bo v letu 2020 odprta 1.058 ur.

ponedeljek: 8.00–15.00

sreda, petek: 11.00–18.00

 

Kosovelova domačija Tomaj:

– Ogled po predhodni najavi.

 

Število odprtosti skupaj (Brez Kosovelove domačije Tomaj: 6.184 ur.

 

 

11 Povezovanje z drugimi knjižnicami in ustanovami za izboljšanje knjižničnega sistema

Knjižnica bo sodelovala z drugimi slovenskimi knjižnicami – znotraj primorskih splošnih knjižnic Obalno-kraške regije z brezplačno medknjižnično izposojo, z ostalimi splošnimi in specialnimi knjižnicami pa z medknjižnično izposojo z obračunavanjem stroškov.

Kot doslej bo sodelovala v sistemu vzajemne katalogizacije in v drugih oblikah dela za promocijo knjižničarstva in svoje knjižnične zbirke. K temu bo prispevalo tudi sodelovanje v različnih akcijah, ki jih organizirajo knjižničarske sekcije.

Organizirala in sodelovala bo tudi v raznih dogodkih, akcijah in projektih v svojem okolju. Povezovala se bo tudi z mediji. Da bo v svojem okolju čim bolj prepoznavna, bo skušala slediti tudi spremembam na ravni življenja in stroke. Le če se bo prilagajala spremembam, bo lahko privabila uporabnike in s tem vplivala na dvig bralne in splošne kulture. Redno bo pripravljala razstave knjižničnega gradiva ter o zanimivih knjigah poročala na spletni strani, knjižničnih portalih, na prireditvah … spodbujala bo branje med uporabniki vseh generacij in skupin, skrbela bo za vseživljenjsko učenje.

 

 

Sežana, 8. 12. 2020                                                             mag. Magdalena Svetina Terčon,

         direktorica

                                                                                          

 

© 2015 Kosovelova knjižica Sežana. Vse pravice pridržane.
Izvedba KREJZI