V mesecu kulture, ko Kosovelova knjižnica Sežana postopoma odpira svoja vrata, smo v preddverju postavili razstavo, posvečeno dvema našima članoma, ki sta se poslovila: prevajalki, pesnici in publicistki Jolki Milič ter režiserju in pisatelju Marku Sosiču.

Rdeča nit razstave pa so kvačkani izdelki Loredane Kralj, ženske z veliko talenti – učiteljice, ljubiteljice športa, dejavnosti, ki prispevajo k osebnostnemu razvoju, mojstrice reikija, inštruktorice nordijske hoje.

V knjižnici pa se predstavlja s kvačkanimi izdelki.

Rojena v Trstu, slovenskih staršev, Kraševka iz Trebč, obiskovala slovenske šole v Italiji, se izučila za športno pedagoginjo v Bologni.

15 let živi v Sloveniji, poučevala je na slovenskih šolah v Trstu. Sedaj je srečno upokojena. Usvojila je dve kulturi in se razvila v duhu odprtosti in sprejemanju različnosti. Šport (odbojka, atletika in v zrelih letih standardni plesi), ki ga je gojila od mladosti ji je pri tem še pomagal. Po duhu radovedna, vedoželjna. Ukvarja se z dejavnostmi, ki prispevajo k splošnemu osebnostnemu razvoju, vključno z duhovnim. Zato se je pred leti tudi odpravila na Camino de Santiago de Compostela in jih v celoti prehodila štiri: Camino Frances, Camino de Norte, Camino Portugues in Camino Primitivo. O tem je večkrat predavala tako v Sloveniji kot v zamejstvu in svojim dijakom v šoli.

Je mojstrica reikija.

Bila je soustanoviteljica predšolskih skupin v okviru Športne šole Trst. V Italiji in v Franciji se je izobraževala tudi na področju psihomotorike in delala v zdravstvu z otroki s posebnimi potrebami. Imela je tudi svoj zasebni Studio za psihomotorične dejavnosti. Zaključila je inovativno izobraževanje v Riminiju za delo z otroki od 3. do 10. leta starosti.

Je inštruktorica nordijske hoje in vodi skupinske tečaje.

Veliko izkušenj ima z delom s starostnicami in otroki v telovadnici, vrsto let pa se je ukvarjala z nosečnicami, dojenčki, malčki in predšolskimi otroki, in sicer v vodi.

Je mama dveh čudovitih že odraslih hčera, ki sta se po sledeh mame oz. očeta odločili za pedagoški poklic.

Že kot otrok se je v osnovni šoli učila pletenja, kvačkanja in ročnega vezenja. Občasno se je ukvarjala s temi ročnimi deli. Pred tremi leti pa se je po mamini smrti posvetila kvačkanju z rezanci. Prijateljica ji je podarila rdeče ‘špagete’. Poskusila je izdelati torbico in od takrat je začela vneto ustvarjati torbice, košarice, košare in druge izdelke. Sodeluje na sejmih in razstavah, tako v Italiji kot Sloveniji. Pred epidemijo je vodila tečaj kvačkanja z rezanci.

Ko je izdelek gotov, je zadoščenje nepopisno. Vsak izdelek je unikaten, kajti med ročnim delom se razbohotita kreativnost in fantazija. Nadeja si, da bi svoje ustvarjanje razvijala in se nadalje izpopolnjevala, saj je v tej obrti popoln samouk.

Ker je ta dejavnost zanjo sproščujoča, skoraj meditativna in izdeluje s srcem, so izdelki napolnjeni z energijo in z dobrim namenom. Roke so povezane s srcem, srce pa z ljubeznijo …

Kosovelova knjižnica Sežana, februar–marec 2021