Letni načrt nakupa gradiva za leto 2022

 LETNI NAČRT NAKUPA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

 KOSOVELOVE KNJIŽNICE SEŽANA

  ZA LETO 2022

  

1 Uvod. 3

2 Poslanstvo in cilji Kosovelove knjižnice Sežana. 3

3 Letni načrt. 4

4 Informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe okolja. 4

5 Vsebinski kriteriji, ki jih upoštevamo pri nakupu knjižničnega gradiva. 5

6 Razvijanje branja, bralne kulture in informacijske pismenosti 6

7 Stanje in pričakovan obseg nakupa novih enot knjižničnega gradiva. 7

9 Zastopanost knjižničnega gradiva različnih vrst, oblik in dostopnosti 8

  1. 1 Leposlovje. 8

9.2 Strokovno gradivo. 9

9.3 Domoznansko gradivo. 9

9.4 Neknjižno gradivo. 9

10 Omogočanje enake dostopnosti knjižničnega gradiva za vse prebivalce na območju knjižnice. 9

11 Povezovanje z drugimi knjižnicami in ustanovami za izboljšanje knjižničnega sistema. 10

 

 

1 Uvod

Kosovelova knjižnica Sežana je splošna knjižnica, ki izvaja knjižnično dejavnost za 26.642 prebivalcev (na dan 1. 1. 2021) štirih občin: Sežana, Divača, Komen, Hrpelje – Kozina, 790  članov pa sestavljajo pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Na področju Občin Divača in Hrpelje – Kozina je dostop do knjižničnega gradiva bralcem omogočen z bibliobusom Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, dva zaselka v Občini Komen pa oskrbuje bibliobus Lavričeve knjižnice Ajdovščina.

Letni načrt nakupa knjižničnega gradiva se skuša prilagoditi izobraževalnim, informacijskim, raziskovalnim in kulturnim potrebam prebivalcev, obenem pa slediti izgradnji obstoječe knjižnične zbirke, ki skuša biti sistematična, transparentna in racionalna. Pri tem sledi načelom stoke.

 

2 Poslanstvo in cilji Kosovelove knjižnice Sežana

 

Kosovelova knjižnica Sežana omogoča v skladu z javnim interesom na področju kulture in knjižničarstva ter Strokovnimi priporočili in standardi za splošne knjižnice, ki veljajo od leta 2018, optimalno ponudbo knjižničnega gradiva, informacij in storitev.

Njena temeljna naloga je razvijati pozitivno kulturno, ter izobraževalno in socialno okolje v lokalni skupnosti.

Zbirko torej neprestano dopolnjuje z novostmi na tržišču. Z načrtovano nabavo ter s kontinuiranim odpisom gradiva zbirko ureja, hkrati pa jo vzdržuje ter ohranja aktualnost. Razvoju sledi tudi z uvajanjem in promocijo novosti, kot so novi mediji, tehnologije, spletni portali in ostale dodatne ponudbe.

S premišljenim nadgrajevanjem knjižne zbirke širi znanje, informacije in kulturo ter spodbuja raziskovanje ter ustvarjalnost. Prispeva k razvoju funkcionalne pismenosti, spodbuja vseživljenjsko učenje, omogoča dostop do gradiva različnim kategorijam prebivalstva.

Osnova za oblikovanje zbirke in nabavo je prepoznavanje ciljnih skupin v lokalni skupnosti: predšolski otroci, osnovnošolci, srednješolci, študenti, odrasli in starejši, uporabniki s posebnimi potrebami (osebe z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, starejši in ostareli ter bolni), civilni in kulturni prostor (društva, ustvarjalci, vzgojno-izobraževalni zavodi, obrtniki …).

Z načrtovano vsebinsko ponudbo poudarja pomen knjižnice kot informacijskega, kulturnega in komunikacijskega središča skupnosti, ki jo s svojo mrežo pokriva.

Pri tem upošteva predloge in potrebe uporabnikov in tistih, ki bi se želeli včlaniti, če bi imeli ponudbo ustreznega gradiva za določene potrebe – povečati odstotek aktivnih članov.

Pri nabavi gradiva ravna gospodarno, saj izbira ponudnike, ki sledijo načrtu nakupa in nudijo ugodnosti, s čimer zagotavlja dostop do najnovejših dosežkov in spoznanj posameznih strok, zlasti fotografije, kamnoseštva, turizma, zgodovine … in sledi potrebam vseživljenjskega učenja.

Gradi posebne zbirke gradiva in si prizadeva za razvijanje sposobnosti izražanja v maternem jeziku in drugih jezikih z uporabo različnih nosilcev izobraževalnih vsebin.

Uporabnike spodbuja tudi k ustvarjalnemu preživljanju prostega časa (likovno izražanje, glasbeno ustvarjanje, ročna dela, študijski krožki …), zato organizira razne delavnice, literarne večere, predavanja, razstave, ure pravljic ter se povezuje z javnimi zavodi v svojem okolju preko različnih projektov.

Posebno pozornost namenja spodbujanju branja med mladimi in skrbi za informacijsko opismenjevanje uporabnikov, kar je pogoj za uspešno uporabo knjižnice.

Posebno skrb namenja tudi urejanju domoznanske zbirke: z zbiranjem, hranjenjem in obdelovanjem gradiva, oblikovanjem posebnih zbirk, ter sooblikovanjem digitalnih zbirk, kot so Kamra, dLib, Spletni bibliografski leksikon znanih osebnosti slovenskih pokrajin in Slovencev po svetu ter Dobreknjige.si.

 

3 Letni načrt

 

Letni načrt Kosovelove knjižnice Sežana je pripravljen v skladu z normativnimi akti in strokovnimi priporočili:

 

Zakonske podlage: Zakon o knjižničarstvu (Ur. l. RS, št. 87/01, 96/02 in 92/15) – ZKNJ-1,

Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Ur. l. RS, št. 73/03),

Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (Ur. l. RS, št. 29/03),

Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Ur. l. RS, št. 88/03),

Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (Ur. l. RS, št. 29/03) – Uredba,

Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice 2018–2028)

Manifest o splošnih knjižnicah (1994),

Slovenske splošne knjižnice za prihodnost: Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic (2013–2020),

Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kosovelova knjižnica Sežana (Ur. l. RS, št. 23/04)

 

4 Informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe okolja

 

Pri nabavi gradiva bo knjižnica knjižnica upošteva informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe okolja, ki izhaja iz strukture potreb glavnih ciljnih skupin uporabnikov knjižnice.

Za zadovoljevanje informacijskih potreb bo knjižnica z nakupom poskrbela za dostop do informativne periodike ter gradiva z informacijami javnega značaja.

Za zadovoljevanje izobraževalnih potreb bo knjižnica zagotovila gradivo z različnih strokovnih področij za vse starostne skupine ter gradivo za permanentno izobraževanje, osvajanje novih tehnologij in medijev, kot tudi gradivo, ki je namenjeno prostoročnim dejavnostim osebnim interesom in osebnostni rasti. 

Za zadovoljevanje raziskovalnih potreb bo knjižnica dopolnjevala zbirko z nakupom domoznanskega gradiva in literature z vseh strokovnih področij ter s priročno zbirko gradiva. Uporabnike za zadovoljevanje tovrstnih potreb usmerjala tudi v uporabo različnih elektronskih virov in podatkovnih zbirk, ki so na voljo.

Za kulturne potrebe okolja bo knjižnica poskrbela z dopolnjevanjem zbirke s kakovostnim leposlovnim gradivom in tudi strokovnim gradivom z vseh področij umetnosti tako za mlade kot odrasle bralce ter z AV gradivom.

V letu 2020 je bilo aktivnih 6.669 članov, kar predstavlja 25,5 % prebivalcev območja oz. 254,77 članov na 1000 prebivalcev.

Med uporabniki knjižnice so otroci iz vrtcev, osnovnih šol, srednješolci, študenti, ki obiskujejo Višjo šolo za fotografijo in obdelavo kamna, kot tudi študenti, ki študirajo izven našega okolja. Med uporabniki so tudi starejši, tako zaposleni kot brezposelni in upokojenci ter skupine s posebnimi potrebami. Žal je bilo v letu 2021 v knjižnici zaradi epidemije malo uporabnikov, tako da smo vez z njimi skušali ohraniti s povezovanjem preko spleta. To prakso bomo za nekatere vsebine uporabljali tudi v prihodnosti.

Pri odločitvi za nakup nas bo usmerjal tudi seznam gradiva, ki izide s pomočjo Javne agencije za knjigo (JAK), saj menimo, da sodi knjiga, ki izide s pomočjo JAK, med kakovostno literaturo. Poskrbeli boo za nakup ponatisov slovenske izvirne leposlovne klasike in ponatisov izvirnih slovenskih strokovnih del za mladino in odrasle, otroški in mladinski literaturi z znakom kakovosti ‘zlata hruška’ ter zvočnih in e-knjig v slovenskem jeziku.

Knjižnica bo poskrbela za širok izbor serijskih publikacij različnih strokovnih in leposlovnih področij za vse populacije, poudarek na serijskih publikacijah za otroke in mladino.

Izbirala bo med kakovostnim leposlovnim in poljudnim gradivom za otroke in mladino (iz seznama nagrajenih knjig). Pri nakupu bo skrbela za priporočena razmerja med strokovnim in leposlovnim gradivom (50 % : 50 %) ter gradivom za mladino in za odrasle (30 % : 70 %).

V  projektu nakupa bo vključila izdaje vsaj 50 slovenskih založb.

Z raziskovanjem in analiziranjem okolja bo prepoznavala potencialne uporabnike in jim posvečala pozornost, s čimer bo poskušala povečati odstotek aktivnih članov. Poskrbela bo tudi za  uporabnike s posebnimi potrebami. Sledila bo potrebam izobraževanja na vseh področjih, še zlasti vzgoje in izobraževanja, vseživljenjskega učenja, potrebam demografsko ogroženih območij, marginalnih skupin uporabnikov (manjše, drugače spolno usmerjeni, upokojenci in drugi) ter uporabnikov s posebnimi potrebami. Prizadevala si bo tudi za računalniško in informacijsko opismenjevanje uporabnikov, ki je tudi pogoj za uspešno uporabo knjižnice, ter potrebam funkcionalne pismenosti.

 

5 Vsebinski kriteriji, ki jih upoštevamo pri nakupu knjižničnega gradiva

 

Pri oblikovanju nakupa knjižničnega gradiva za izgradnjo naše knjižnične zbirke upoštevamo zakonske podlage in priporočila kot tudi potrebe in značilnosti okolja. Nabavljali bomo strokovno gradivo tako s področja naravoslovja kot tudi družboslovja (Višja šola za oblikovanje materialov in fotografijo, srednja aranžerska šola, srednja ekonomska šola, gimnazija, gostinska šola, hotelirstvo, srednja vzgojiteljska šola, osnovne šole), jezikoslovju (turizem – tuji jeziki), alternativni medicini, kmetijstvu ter vinogradništvu.

Poleg strokovnega gradiva, ki bo podpiralo potrebe naših uporabnikov, knjižnica načrtuje tudi nakup splošnega strokovnega in poljudnega gradiva za vse generacije uporabnikov, ki bo podpiralo vseživljenjsko učenje, spodbujalo ustvarjalnost in vedoželjnost.

Načrtujemo nakup 195 naslovov informativnega periodičnega tiska v matični knjižnici ter 25 naslovov informativnega periodičnega gradiva na organizacijsko enoto.

Poskrbeli bomo tudi za dostopnost informacij javnega značaja o dogajanju v lokalnih skupnosti vseh štirih občin.

Kupovali bomo kakovostno izvirno slovensko in prevodno leposlovje za odrasle in mladino.

Glede na potrebe okolja bomo nabavljali tudi leposlovje v tujem jeziku. Dodatno gradivo bomo nabavljali za razne bralne akcije.

Za najmlajše uporabnike bomo izbirali kakovostna literarna dela z estetskimi ilustracijami, ki bodo v bralcih razvijala besedni zaklad in čut za lepoto. Osveščanje kakovostnega branja za naše mlade bralce bomo izvajali preko akcij Bralni palček, Bralnice pod slamnikom, Beremo z Rovko črkolovko, poletno počitniško branje, Bodi kul, beri ful, Povabimo besedo, z urami pravljic, rednimi bibliopedagoškimi dejavnostmi in gostovanji priznanih slovenskih mladinskih avtorjev.

Pridobivali bomo tudi domoznansko gradivo vseh vrst.

Poskrbeli bomo tudi za dopolnjevanje zbirke z neknjižnim gradivom (10 %). Kriterijem in potrebam okolja bomo zadostili z gradivom, ki je v podporo informacijskemu opismenjevanju in spodbujanju uporabe elektronskih gradiv. Prizadevali si bomo za nakup filmov na DVD, po katerem je še vedno veliko povpraševanje, ter za nakup e-knjig. Tako kot doslej bomo našim članom nudili dostop do zakupljenih podatkovnih zbirk.

 

6 Razvijanje branja, bralne kulture in informacijske pismenosti

 

Ena od naših prednostnih nalog bo razvijanje branja, bralne kulture in informacijske pismenosti z ustrezno nabavno politiko in drugimi dejavnostmi, s katerimi spodbujamo branje kakovostne literature:

– sproti bomo predstavljali novosti na knjižnem trgu (razstavljeno gradivo, obveščanje o novostih na spletni strani, profilu facebook, v lokalnih časopisih, razstave gradiva v javnih zavodih, npr. Kosovelovem domu);

– pripravljali bomo občasne razstave kakovostnega gradiva, ki ga imamo na naših knjižnih policah, a bralci ne posegajo pogosto po njem;

– organizirali bomo literarna srečanja, na katerih bomo predstavljali nove knjige ter tako ohranjali stike med uporabniki in pisci;

– organizirali bomo različne dogodke ter se vključevali v različne akcije in projekte (Bralni izziv, Dobreknjige.si, Ta veseli dan kulture, Dan slovenskih splošnih knjižnic, Rastem z e-viri, Poletna avantura);

– poskrbeli bomo, da bo knjižnica prostor za druženje in kakovostno preživljanje prostega časa;

– otroke bomo spodbujali k branju preko ur pravljic, delavnic za otroke, obiskov skupin iz vrtca in šol, kvizov, vključevanj v projekte Bralnice pod slamnikom, Beremo z Rovko črkolovko, Povabimo besedo, Berem s tačkami, Bodi kul, beri ful … Organizirali bomo tudi razne kvize in poletno počitniško branje.

– sodelovali bomo z javnimi zavodi (Kosovelov dom, MC Podlaga, ŠC Srečka Kosovela Sežana, Ljudska univerza Sežana, Občine, Filmski muzej Divača, Park Škocjanske jame, Goriški muzej …);

– bralce bomo usposabljali za funkcionalno pismenost: navajali jih bomo na samostojno iskanje gradiva in uporabo računalnikov (pripravili bomo obrazce) ter organizirali vodene oglede in predstavitve knjižnic ter knjižničnega gradiva;

– navajali jih bomo na samostojno izposojo in vračanje knjižničnega gradiva preko knjigomata:

– sodelovali bomo z okoljem: pomembne osebnosti bomo predstavljali na literarnih dogodkih, Promocijo branja bomo spodbujali tudi v okviru študijskih krožkov (Zgodbarnica, Sončna ura, S knjižnim nahrbtnikom na potep, Iz knjižnice Divača v svet, Zapojte z nami, Klekljanje v knjižnici …)

– poskrbeli bomo tudi za branje skupin s posebnimi potrebami v okviru projekta Magajnova bralna značka, literarne delavnice Svobodne duše ter za dopolnjevanje posebne zbirke Nekaj posebnega.

 

7 Stanje in pričakovan obseg nakupa novih enot knjižničnega gradiva

 

Načrtovan nakup gradiva v Kosovelovi knjižnici Sežana:

 

organizacijska enota

število prebivalcev

število enot knjižničnega gradiva

delež nakupa

odprtost /

ur na teden

zaloga

načrtovan nakup

Sežana

13.802

120.574

1.648

51,8

60

Divača

4.334

25.201

517

16,26

21

Komen

3.655

25.302

437

13,73

21

Hrpelje-Kozina

4.851

19.148

579

18,21

21

skupaj

26.642

190.225

3.181

 

 

Načrtovan nakup gradiva iz sredstev občin:

občine

število prebivalcev

višina sredstev

število enot gradiva, kupljenih iz sredstev občin

Sežana

13.551

10.000

453

Divača

4.213

5.500

181

Komen

3.529

5.500

204

Hrpelje-Kozina

4.604

5.000

226

Skupaj

25.897

26.000

1.064

 

Za nakup knjižničnega gradiva v letu 2022 načrtujemo 75.598 EUR sredstev, od tega naj bi bil delež Ministrstva za kulturo 35 %, občin ustanoviteljic 34 %, iz lastnih sredstev pa naj bi prispevek znašal 31 %. Med epidemijo koronskega virusa, ko je bila knjižnica kar nekaj časa zaprta za uporabnike in člane, je bil velik upad dohodka, kar se bo poznalo tudi v poslovanju knjižnice.

Če bomo dobili načrtovana sredstva in če povprečna cena na enoto knjižničnega gradiva ne bo višja od načrtovane, bo knjižnica lahko kupila 3.181 enot knjižničnega gradiva

 

9 Zastopanost knjižničnega gradiva različnih vrst, oblik in dostopnosti

 

Pri nakupu knjižničnega gradiva bomo upoštevali priporočila stroke, zlasti Standarde za splošne knjižnice. Zajeli bomo vsa vsebinska oziroma tematska področja v vseh enotah knjižnic in jih uskladili s potrebami okolja, čeprav so potrebe uporabnikov največkrat usmerjene v leposlovje – najnovejše naslove.

Na osnovi pričakovanih sredstev načrtujemo nakup 3.023 enote knjižničnega gradiva skupaj, Pri tem bomo sledili strokovnim priporočilom o razmerju naslovov med strokovnim in leposlovnim gradivom (50 % : 50 %) ter gradivom za otroke in odrasle (30 % : 70 %). Tako kot doslej bomo pozorni tudi pri nabavi kakovostnega gradiva za mlade bralce.

 

 

priporočeno

stroka do 50%

leposlovje do 50%

skupaj 100%

Načrtovano

50 %

50 %

100 %

   Podatki o načrtovanem razmerju nakupa gradiva glede na zvrst.

 

priporočeno

mladina 25-30%

odrasli 70-75%

skupaj 100%

Načrtovano

25 %

75 %

100 %

    Podatki o načrtovanem razmerju nakupa gradiva glede na namen.

9. 1 Leposlovje

 

Nabavi leposlovja bomo namenili 50 % gradiva. Izvirno slovensko leposlovje bomo za osrednjo enoto nabavljali predvidoma v dveh izvodih, en izvod pa po potrebi nabavili za druge enote. Primanjkljaj nabave bomo skušali zmanjšati z medoddelčno izposojo. Otroško in mladinsko literaturo z znakom kakovosti zlata hruška bomo kupovali v več izvodih. Nabavljali bomo tudi nagrajene in nominirane knjige.

Pri nabavi bomo skrbeli za pestrost literarnih zvrsti in žanrov, prizadevali si bomo tudi za dostop do literarne ustvarjalnosti različnih narodov, kulturi in jezikov, predvsem pa slovenskim avtorje

Tujejezično leposlovje bomo izbirali med kakovostnimi, zlasti nagrajenimi in za nagrade predlaganimi deli. V projekt nakupa bomo vključili vsaj 15 % naslovov publikacij v javnem interesu s seznama publikacij, katerih izdajo podpira JAK.

9.2 Strokovno gradivo

 

Strokovno gradivo bomo nabavljali v 50 % deležu nabave. Zaradi pomanjkanja sredstev bomo nabavili po en naslov dela s čim več strokovnih področij za osrednjo knjižnico in po en izvod za krajevne knjižnice ter primanjkljaj nabave zmanjšali z kroženjem gradiva in medoddelčno izposojo.

Pri tem bo imelo prednost strokovno delo v slovenščini pred delom v tujih jezikih. Nabavo strokovnega gradiva bomo prilagodili potrebam uporabnikov – zastopana strokovna oz. znanstvena področja ter različna stopnja zahtevnosti.

 

9.3 Domoznansko gradivo

Delež sredstev bomo namenili tudi za nabavo gradiva, ki ga bomo uvrstili v domoznansko zbirko.

 

9.4 Neknjižno gradivo

Pomembno vlogo ima v knjižnici tudi neknjižno gradivo – gradivo na različnih medijih. Ker bomo tovrstnemu gradivu namenili 10 % sredstev vsega nakupa, bomo pri nabavi še posebej skrbni.

Zaradi potreb okolja bomo poskrbeli za nakup filmov na DVD nosilcih za odrasle in otroke. Nabavljali bomo razpoložljivo slovensko produkcijo, od tuje produkcije pa tisto, ki je bila nagrajena, nominirana ali pozitivno ocenjena. Nabavljali bomo tudi gradivo za potrebe projekta – Beremo in gledamo in filmske bralne značke.

Majhen delež nakup bodo predstavljali tudi avdiogrami in muzikalije tako za mladino kot odrasle, in sicer glasbeni posnetki, zgoščenke, videogrami ter igrače kot tudi igralni filmi in izobraževalni DVD.

Tudi v letu 2022 bomo članom omogočili izposojo e-knjig v slovenščini od doma.

E-gradivo bomo naročali iz osnovnega paketa na portalu Biblos. Prednost bomo dali gradivu za domače branje, s čimer bomo spodbujali zlasti mlade bralce k  in uporabi knjižnice.

Iz sredstev območnosti bomo nudili tudi dostop do e-knjig na portalih Ebsco eBook Public Library Collection Books in e-periodike na portalu Press Reader.

 

 

10 Omogočanje enake dostopnosti knjižničnega gradiva za vse prebivalce na območju knjižnice

Kosovelova knjižnica Sežana ima poleg osrednje knjižnice še tri organizacijske enote. Prizadevamo si, da zadovoljili potrebe za čim večji krog prebivalcev. V Občini Divača in Občini Hrpelje -Kozina del prebivalstva oskrbuje bibliobus koprske knjižnice, ki izvaja svojo dejavnost v skladu s pogodbo, podpisano z omenjenima občinama, del komenske občine pa oskrbuje bibliobus iz Lavričeve knjižnice iz Ajdovščine

Vsi člani naše knjižnice si lahko gradivo izposojajo v vseh enotah knjižnice, do knjižničnega gradiva pa pridejo lahko tudi z medoddelčno izposojo.

Oktobra  leta 2021 smo v vseh enotah knjižnice uvedli RFID opremo, tako da bo izposoja potekala brezstično. V osrednji knjižnici v Sežani si lahko bralci sami izposojajo in vračajo gradivo ter ga podaljšujejo  preko knjigomata, pred knjižnico pa smo namestili tudi zabojnik za knjige, v katerega lahko bralci vračajo gradivo izven delovnega časa. Sredstva za nakup so prispevale občine ustanoviteljice, del sredstev pa je Občina Sežana dobila na razpisu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

 

Načrtovan urnik poslovanja v letu 2022:

Kosovelova knjižnica Sežana bo v letu 2022 odprta 3039 ur:

ponedeljek–petek: 7.00–18.00

sobota: 8.00–13.00

 

Knjižnica Divača bo v letu 2022 odprta  1078 ur:

torek, petek: 11.00–18.00

ponedeljek: 8.00–15.00

 

Knjižnica Komen bo v letu 2022: 1078 ur:

torek, petek: 11.00–18.00

sreda: 8.00–14.00

 

Knjižnica Kozina bo v letu 2022 odprta 1050 ur:

ponedeljek: 8.00–15.00

sreda, petek: 11.00–18.00

 

Kosovelova domačija Tomaj:

– Ogled po predhodni najavi.

 

Število ur odprtosti skupaj: 6.245

 

11 Povezovanje z drugimi knjižnicami in ustanovami za izboljšanje knjižničnega sistema

 

Knjižnica sodeluje z osrednjo območno knjižnico ter ostalimi knjižnicami  območja na različnih področjih. Tudi v prihodnjem letu bomo skupaj:

– vključeni v medknjižnično izposojo

– izvajali skupne projekte, ki promovirajo knjižnične zbirke in spodbujajo branje: družinsko branje, digitalizacija gradiva, projekt medijska pismenost, Berem z Rovko črkolovko …

– imeli skupnega skrbnika spletne strani

– organizirali izobraževanja v okviru bibliotekarske stroke

– skupaj promovirali knjižnično dejavnost, zlasti domoznanstvo

Z ostalimi knjižnicami se povezuje preko Združenja slovenskih knjižnic v raznih akcijah za promocijo branja. Največji dogodek je Teden slovenskih splošnih knjižnic v mesecu novembru, v sklopu katerega sodelujejo knjižnice v skupnih akcijah.

Sodeluje tudi z Društvom slovenskih pisateljev v projektu Povabimo besedo ter z založniki.  Vključuje se tudi v razne akcije in projekte v svojem okolju.

Da bo v svojem okolju čim bolj prepoznavna, bo skušala tudi v prihodnje slediti spremembam na ravni življenja in stroke. Le če se bo prilagajala spremembam, bo lahko privabila uporabnike in s tem vplivala na dvig bralne in splošne kulture. Redno bo pripravljala razstave knjižničnega gradiva ter o zanimivih knjigah poročala na spletni strani, knjižničnih portalih, na prireditvah … spodbujala bo branje med uporabniki vseh generacij in skupin, skrbela bo za vseživljenjsko učenje.

 

 

Sežana, 18. 11. 2021                                                             mag. Magdalena Svetina Terčon,

            direktorica

                                                                                          

 

© 2015 Kosovelova knjižica Sežana. Vse pravice pridržane.
Izvedba KREJZI

Prilagodi pisavo
Kontrast