Letni načrt nakupa gradiva za leto 2019

Letni načrt nakupa knjižničnega gradiva v Kosovelovi knjižnici Sežana za leto 2019

1 Območje

Kosovelova knjižnica Sežana je osrednja splošna knjižnica III. tipa (od 20.000 do 30.000 prebivalcev gravitacijskega območja), ki izvaja javno službo na področju kulture.

Poleg knjižnice v Sežani izvaja knjižnično dejavnost tudi v enotah v Divači, Komnu in na Kozini. Povezuje s z Osrednjo območno knjižnico Srečka Vilharja Koper in Lavričevo knjižnico Ajdovščina.

Pri svojem delovanju sledi načelu dostopnosti gradiva in informacij za vsakogar. Prizadeva si  zmanjševati socialne razlike in svoje dejavnosti namenja različnim interesom uporabnikov vseh štirih občin.

OBČINA ŠTEVILO PREBIVALCEV
Sežana 13.276
Divača 4.085
Hrpelje-Kozina 4.402
Komen 3.537
skupaj 25.300

V letu 2017 je za 25.300 prebivalcev imela v zbirki na voljo 180.848 enot knjižničnega gradiva oziroma 7,23 enote knjižnega gradiva  na prebivalca. V knjižnico je bilo vpisanih 7.344 aktivnih članov (29,22 % včlanjenih prebivalcev).

Knjižnica nima lastnega bibliobusa, zato potrebe po knjigah na nekaterih področjih občin Hrpelje – Kozina (10 postajališč, in sicer: Brezovica, Gradišče, Hotična, Javorje, Markovščina, Materija, Rodik, Rožice, Slivje in Velike Loče) in Divača (6 postajališč, in sicer: Barka, Dolnje Vreme, Famlje, Skupnost Srečanje, Škoflje in Vremski Britof)  izvaja pogodbeno Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, na področju Komna (vasi Kodreti in Lisjaki) pa bibliobus Lavričeve knjižnice Ajdovščina. V letu 2019 si je na bibliobusu v divaški občini gradivo izposojalo 73 članov, v občini Hrpelje – Kozina 78 članov, v občini Komen pa  32 članov.

2 Poslanstvo

Kosovelova knjižnica Sežana bo za uresničevanje svojega poslanstva izhajala iz smernic Strategije razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2018–2023, upoštevaje štiri strateška področja:

organizacija, delovanje in mreža splošnih knjižnic, razvoj obstoječih in ustvarjanje novih storitev, pridobivanje ustreznih znanj, ki so potrebna za delovanje v prihodnosti, knjižnica kot aktivni dejavnik v okolju – možnosti za sodelovanja, partnerstva in promocijo splošnih knjižnic. Le tem se bo postopoma približevala v prihodnjih letih.

Svoje poslanstvo uresničuje s knjižnično zbirko, ki se skuša približati knjižničnim standardom in potrebam lokalnega okolja. S svojo knjižno zbirko širi znanje, informacije ter prispeva k izobraževanju, razvijanju kulture, spodbuja raziskovanje in ustvarjalnost ter razvija bralno kulturo in funkcionalno pismenost. Prispeva tudi k vseživljenjskemu učenju ter omogoča enake možnosti za dostop do gradiva različnim kategorijam prebivalstva.

Kakovostno knjižnično zbirko oblikuje tako, da se odziva na potrebe okolja. Dopolnjuje jo z novostmi na tržišču, obenem pa ohranja aktualnost ter kakovost s kontinuiranim odpisovanjem gradiva. V zbirko ažurno uvaja tudi novosti (nove tehnologije, spletni portali, novi mediji …). O knjižnični zbirki redno obvešča uporabnike preko sredstev javnega obveščanja, pa tudi z organiziranjem dejavnosti, s katerimi prispeva k razvoju bralne pismenosti in bralne kulture ter motivira uporabnike, da bi se včlanili v knjižnico.

Podpira tudi vseživljenjsko izobraževanje, kajti biti moramo k uporabniku usmerjana splošna knjižnica, namenjena branju, razmišljanju, uporabi različnih medijev, razvijanju lastne ustvarjalnosti, igri kot tudi neformalnemu izobraževanju, različnim oblikam učenja, svetovanju, pomoči, informiranju o možnosti dostopa do branja. Spoznavati moramo, da so javne debate, predavanja, diskusije, delavnice, razstave, koncerti in druge oblike dogodkov načini oziroma možnosti pridobivanja znanja, zato dogodke v naši knjižnici prilagajamo tem ciljem.

Poudarjena so tudi prizadevanja za informacijsko izobraževanje, saj je potrebno uporabnike usposobiti za življenje v informacijski družbi. Pri tem ne skuša biti zgolj posrednik informacij, ampak uporabnike navaja na samostojno pridobivanje in vrednotenje kot tudi selekcijo informacij.

Poleg izobraževanja pa skrbi tudi za koristno preživljanje prostega časa in osebnostni razvoj vseh naših uporabnikov. Razvija različne možnosti za sodelovanje, partnerstvo in promocijo knjižnice, tako da se povezuje z ostalimi splošnimi knjižnicami (v širšem smislu) kot tudi z akterji v svojem okolju (društva, zavodi, organizacije, posamezniki): občasno organizira prireditve v krajevnih skupnostih, društvih, kjer predstavi svojo dejavnost, s čimer skuša motivirati občane za uporabo knjižničnih storitev.

Je soorganizator prireditev z javnimi zavodi v naših občinah – s Kosovelovim domom Sežana, Ljudsko univerzo Sežana, Zavodom za šport, turizem in prosti čas, Mladinskim centrom Podlaga, ŠC Srečka Kosovela Sežana, Glasbeno šolo Sežana, Višjo strokovno šolo Sežana, Območno obrtno-podjetniško zbornico Sežana, Parkom Škocjanske jame, Dnevnim centrom Ruj Hrpelje – Kozina, VDC Sežana in Divača, Domom na Krasu Dutovlje, Društvom Vezi …

Sodeluje tudi s šolami in vrtci. Knjižnico redno obiskujejo otroci iz vrtcev in šol, občasno pa knjižničarke obiščejo otroke v šoli ali vrtcu. Za te skupine organiziramo v sodelovanju z vzgojiteljicami in učiteljicami tematska srečanja, občasno pa so srečanja tudi literarno obarvana, saj v goste povabimo pisatelja. Več let že sodelujemo z Vrtcem Šempolaj. Mladim se skušamo približati tudi preko sodelovanj z osnovnimi šolami na področju, v katerem deluje naša knjižnica (Komen, Dutovlje, Sežana, Divača, Hrpelje – Kozina).

Pomembno vlogo ima oblikovanje domoznanske zbirke, iz katere lahko razberemo življenjski utrip področja, na katerem živimo. K sodelovanju skušamo privabiti naše uporabnike, ki poznajo zanimive zgodbe. Knjižnica zbira, hrani in obdeluje posebne zbirke (razglednice, drobni tisk, plakati, bibliofilske izdaje …). Gradivo objavlja v digitalnih zbirkah dLib.si in Kamra, s čimer upošteva pravico uporabnikov po enaki dostopnosti gradiva in informacij ter s tem vstopa v polje kulturne dediščine. V letu 2019 načrtujemo nadaljevanje digitalizacije domoznanskega gradiva ter dopolnjevanje digitalnih zbirk.

Poleg stalnih zbirk domoznanskega gradiva občasno pripravimo tudi razstave z domoznansko tematiko.

Knjižnica se v lokalnem okolju povezuje s izobraževalnimi, kulturnimi in socialnimi ustanovami in tudi z različnimi knjižnicami. Skupaj z njimi izvaja različne projekte, strokovna izobraževanja in skupne dogodke.

3 Dejavnosti, akcije, projekti

V sodobnem času imamo možnost izkoriščati različne vire informiranja in ponudbe za prosti čas, zato se mora knjižnica truditi, da ostaja v stiku z uporabniki in jih privablja v knjižnico tudi z dogodki, akcijami in projekti, zaradi katerih (p)ostaja prepoznavna, saj organizira zanimive prireditve za širše občinstvo. O tem jih obvešča preko medijev (tisk, radio) ter  preko domače spletne strani in prisotnosti na facebooku, s čimer privabi tudi mlajše in tehnološko bolj vešče uporabnike. Prav zaradi izrabljanja sodobnih tehnologij na področju obveščanja o pestrem dogajanju v knjižnici se krog obiskovalcev širi – prihajajo tudi izven prostora, ki ga pokriva naša knjižnica. S spremenjenim načinom informiranja spreminjamo tudi naše uporabnike.

Prireditve in dogodki v naši knjižnici so namenjene različnim starostnim skupinam:

– Predšolski otroci: Ure pravljic (vsak četrtek v matični knjižnici, enkrat–dvakrat mesečno v enotah), obiski skupin iz vrtcev (tedensko), priložnostne delavnice, pogovori z avtorji, predstave, organizirani obiski knjižnice, projekt Bralni palček.

– Osnovnošolski otroci: Ure pravljic, Rastem s knjigo za osnovnošolce, Bralnice pod slamnikom, Berem z Rovko Črkolovko, Povabimo besedo, priložnostne razstave, delavnice, bibliopedagoške ure za učence prvega triletja, predstavitve knjig in srečanja z avtorji, Poletna avanturica, uganke, kvizi, obiski knjižnice v šoli, Berem s tačkami, literarni natečaj

– Srednješolci: Rastem s knjigo za srednješolce, priložnostne razstave, organizirani obiski knjižnice z različnimi dejavnostmi, obvezna praksa, dobrodelne akcije, predstavitve projektov in seminarskih nalog.

– Starejši in uporabniki s posebnimi potrebami: zbirka knjižnega gradiva Nekaj posebnega za odrasle z bralnimi težavami, razstave v domoznanski vitrini, razstava knjižnih novosti, akcija Poletna avantura posredovanje odpisanih knjig, literarni natečaj za najlepšo pravljico o lipicancu, literarni večeri (predstavitve lokalnih avtorjev, avtorjev, ki jih radi berejo naši uporabniki), sodelovanje na mednarodnem festivalu Vilenica – predvečer Vilenice, gostovanje prevajalske delavnice, delavnica za odrasle s posebnimi potrebami Svobodne duše, bralna značka za odrasle s posebnimi potrebami – Magajnova bralna značka, Primorci beremo, Premiki, Premik 1 na 1, sodelovanje s TIC (slovenski kulturni praznik, svetovni dan turističnih vodnikov, občinski praznik …), sodelovanje s splošnimi knjižnicami (Dan slovenskih splošnih knjižnici), delavnice (likovna, klekljanje, pevske delavnice …) Študijski krožki: Iz knjižnice Divača v svet, Zgodbarnica, S knjižnim nahrbtnikom na potep, Likovni krožek, Zapojte z nami, Bralni študijski krožek Beremo z Manco Košir – Svobodne duše, klekljanje, Literarne čajanke, Srečanje z Rožančevimi nagrajenci.

V naši knjižnici pogosto izvajamo tudi različna strokovna srečanja (Slavistično društvo Slovenije, Primorski slovenistični dnevi, Andragoški center Slovenije), kar je priložnost za našo prepoznavnost v v lokalni skupnosti in tudi širše, privabljamo nove uporabnike (in člane) in promoviramo knjižnico.

Čeprav javnost obveščamo o svojih storitvah, le nismo dosegli vseh uporabnikov, da bi imeli od knjižnice korist. Pri tem moramo narediti še en korak do uporabnikov – poleg tega da delujemo v smeri svetovanja, usmerjanja in prebujanja potencialov uporabnikov, moramo odgovarjati na njihove dejanske, ugotovljene in preverjene potrebe.

Ena od naših nalog bo tudi razvijanje bralne kulture in informacijske pismenosti. Pri širjenju bralne kulture za odrasle bomo sodelovali vsi zaposleni.

Sproti bomo predstavljali novosti na knjižnem trgu ter pripravljali občasne tematske razstave gradiva, ki ga imamo na naših knjižnih policah. Na različne načine bomo uporabnike obveščali o dogajanju  v knjižnici. Skušali jih bomo tudi aktivno vključiti v naše dejavnosti, kot so samostojno iskanje gradiva in uporaba računalnikov. Organizirali bomo literarne, glasbene in izobraževalne dogodke, sprejemali organizirane skupine, pripravljali in se vključevali v različne akcije in projekte (Primorci beremo, dobreknjige.si, dan slovenskih splošnih knjižnic, Ta veseli dan kulture, dogodki ob občinskem prazniku), vključevali se bomo v dogodke, ki jih pripravljajo zavodi in organizacije v našem okolju. Pri predstavitvi knjig bomo dajali prednost tistim, ki se bodo pojavljale na tržišču v tem letu. V okviru knjižne in književne vzgoje za najmlajše bomo nadaljevali s projektom Bralni palček v predšolskem obdobju, izvajali redne ure pravljic za različne zrelostne skupine otrok in mladostnikov, poskrbeli za redne obiske osnovnošolskih otrok na igralnih urah s knjigo, likovne in knjižne razstave z obiski avtorjev, novoletne pravljice ipd.

Osnovnošolcem in dijakom bomo pomagali pri iskanju gradiva za domače branje in maturo.

Mlade bomo izobraževali v uvajanju in iskanju po računalniških katalogih in bazah podatkov ter pri samostojnem iskanju informacij iz knjižnega gradiva in ostalih medijev ter spodbujali uporabo elektronskih knjig.

Odrasle bomo motivirali za sodelovanje v akciji Primorci beremo – bralni znački za odrasle, odrasli s posebnimi potrebami pa bodo sodelovali v Magajnovi bralni znački, ki jo bomo kot doslej v sodelovanju z VDC ter SVZ  in povabilom drugih skupnosti (Šent, Socialno-varstveni zavod Dutovlje, Osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami). Program bomo razširili tudi tako, da bomo izvajali literarno-ustvarjalne delavnice in predstavitev dela ob zaključku. Uvedli smo tudi projekt kvačkanje in literatura, s ciljem pridobiti nove bralce.

Organizirali bomo tudi posvete in strokovna srečanja, na katerih bodo sodelovali priznani strokovnjaki. Namen teh aktivnosti je spodbujanje dialoga med stroko in prebivalci ter njihovo aktivnejšo vlogo v javnih zadevah (naravna in kulturna dediščina, arhitektura, prostorsko načrtovanje, kras in Kras, gospodarski razvoj, sodelovanje s Slovenci v Italiji, preživetje, prevajalstvo ipd.).

Sodelovali bomo tudi v ostalih programih in projektih za dvig zavesti o pomenu branja, funkcionalne pismenosti in razvoja bralne kulture:

  • dostopnost novosti na domači strani, Cobiss/Opac
  • prireditvena,  razstavna dejavnost in obveščanje preko medijev
  • CVŽU-Točke za vseživljenjsko učenje
  • predstavitve v Tednu vseživljenjskega učenja (ožji in razširjeni termin)
  • dan splošnih knjižnic
  • dan odprtih vrat kulture
  • Ta veseli dan kulture
  • prostovoljstvo
  • tedenska dejavnost za promocijo literature in branja: predstavitve knjig, posveti, srečanja študijskih krožkov (vsakič je razstavljena ustrezna literatura), razstave
  • novoletni sejmi in sejmi ob občinskem prazniku
  • ure pravljic in priložnostne premične zbirke v Kobilarni Lipica
  • ure pravljic za odrasle v Parku pri Starem gradu v sodelovanju s Kosovelovim domom in Ljudsko univerzo – Kosovelovo sobo

V upravljanju imamo tudi Kosovelovo domačijo v Tomaju, ki je dobro obiskana tako s strani posameznikov kot tudi (šolskih) skupin. V sodelovanju s TIC-em in Ljudsko univerzo Sežana – Kosovelovo sobo načrtujemo skupno promocijo in izdelavo programov za kulturne dneve za šolarje ter za kulturne dogodke, s katerimi bi vplivali na promocijo domačije. V sodelovanju z NUK in SAZU pa načrtujemo popis fotografij in notnega gradiva v hiši.

4 Letni načrt

4.1 Informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe okolja

Kakovostno  in usklajeno knjižnično zbirko bomo nadgrajevali v skladu s poslanstvom naše knjižnice,  potrebami okolja ter s priporočili veljavnega Nacionalnega programa za kulturo in Standardi in priporočili za splošne knjižnice.

Za spremljanje ustreznosti nabavne politike sodelujemo z informatorji ter sproti analiziramo skladnost tekoče nabave knjižničnega gradiva, ki ga dobimo z nakupom, vse pogosteje pa nam gradivo uporabniki tudi podarijo.

Ker imamo omejena finančna sredstva, žal ne moremo načrtovati nakupa 250 enot knjižnega in 25 enot neknjižnega gradiva na 1000 prebivalcev, kot določajo standardi. Načrtujemo nakup 4.078 enot knjižničnega gradiva in 414 enot neknjižnega gradiva, pri čemer upoštevamo povprečno ceno 21 EUR na knjigo. S tem obsegom bomo dosegli 144,78 enote knjižničnega gradiva na prebivalca.

Načrtujemo tudi nakup 192 naslovov informativnega periodičnega tiska v matični knjižnici in 25 naslovov omenjenega gradiva v enotah.

Zbirko bomo dopolnili s knjižnim in neknjižnim gradivom. Upoštevali bomo razmerje 60 % naslovov strokovnega gradiva in 40 % leposlovnega gradiva ter 70 % gradiva za odrasle in 30 % gradiva za otroke in mladino.

Obdržati bomo skušali raven 30 % nabave gradiva za otroke in mladino. Šoloobveznim otrokom bomo omogočili dograjevanje zbirke z gradivom, ki jim je v pomoč pri pripravi seminarskih nalog in referatov, v ta namen načrtujemo nakup 940 naslovov. Usmerjali pa jih bomo tudi v pomembne elektronske vire.

Poskrbeli bomo tudi za gradivo študentov, ki je namenjeno tudi ostalim uporabnikom. Še naprej bomo vpisovali, obdelovali, izposojali in hranili gradivo Višje šole za obdelavo kamna in fotografijo.

V letu 2017 je bilo v knjižnico včlanjenih 29 % prebivalcev območja, med njimi so tudi člani iz sosednje Italije. Med uporabniki so otroci iz vrtcev, osnovnih šol, srednje šole in višje šole, poleg njih pa tudi študenti, ki se izobražujejo na univerzah v Sloveniji. Tem skupinam se še posebej posvečamo tako da jih seznanjamo z ureditvijo knjižnice, naše zbirke in z našo ponudbo. Osnovnošolce in srednješolce skušamo navajati na knjižnico kot informacijsko središče preko projekta Rastem s knjigo.

Zaposleni z našim gradivom zadovoljujejo potrebe po permanentnem izobraževanju ter sprostitvi in prostem času. Z gradivom se skušamo približati tudi brezposelnim, za katere v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje in Društvom Vezi organiziramo delavnice, na katerih jih seznanjamo z možnostmi za preživljanje prostega časa, ki jih ponuja knjižnica. Za odrasle s posebnimi potrebami smo oblikovali zbirko Nekaj posebnega. Gradivo za zbirko, ki jo bomo dopolnjevali, smo nabavili izključno z donatorskimi sredstvi.

Z načrtovanim pristopom (nakup gradiva, prireditve, krožki) spodbujamo tudi upokojence k udeležbi v okviru dejavnosti knjižnice. Pri tem sodelujemo z društvi in Univerzo za tretje življenjsko obdobje Kras.

Zaradi znižanja sredstev za nakup knjižničnega gradiva, bomo nabavili čim več naslovov gradiva, pri čemer bomo upoštevali tudi predloge uporabnikov. Zaradi zmanjšanega števila izvodov pa bo gradivo krožilo med enotami knjižnice, potrebe po branju pa bomo zadovoljevali tudi preko medknjižnične izposoje. Skrbeli bomo za kontinuirano pridobivanje kakovostnega knjižničnega gradiva. Nabavili bomo knjige, ki jih bo subvencionirala Javna agencija za knjigo ter poskrbeli za informacije na novejših medijih (e-knjige, e-periodika, podatkovne zbirke z oddaljenim dostopom …).

S strokovnim oblikovanjem knjižnične bomo uporabnikom zagotovili enakost možnosti za zadovoljevanje potreb po informiranju, izobraževanju, raziskovanju, razvedrilu, razvijanju pismenosti in kulturi, zato bomo zagotavljali gradivo z vseh strokovnih področij, od poljudnih do zahtevnejših vsebin na različnih medijih in jih o tem seznanjali na naši spletni strani.

Aktivno bomo sodelovali v projektu Dobreknjige.si, ki bo spodbujal širjenje bralne kulture med našimi uporabniki, ter v projektu Kamra in Primorci.si

Pri nabavi bomo skušali poiskati najugodnejše ponudbe in ponudnike ter doseči čim ugodnejše rabate. Skrbeli bomo za čim širši izbor gradiva in še naprej nabavljali tako, da bomo znižali količino enakih naslovov gradiva. Sledili bomo morebitnim razpisom za projekte, povezane z nabavo gradiva, zbirko pa dopolnjevali/obnavljali z gradivom, ki nam ga podarjajo in donirajo posamezniki in podjetja.

  • Razvijanje branja, bralne kulture in informacijske pismenosti

Ena od naših nalog bo tudi razvijanje bralne kulture in informacijske pismenosti. Pri širjenju bralne kulture za odrasle bomo sodelovali vsi zaposleni.

Sproti bomo predstavljali novosti na knjižnem trgu ter pripravljali občasne tematske razstave gradiva, ki ga imamo na naših knjižnih policah. Na različne načine bomo uporabnike obveščali o dogajanju  v knjižnici. Po potrebi bomo razvili tudi načrt izposoje izven knjižnice. S knjigami bomo opremili različne prostore v našem mestu in na ta način opozarjali na prisotnost v prostoru.

  • Dostopnost gradiva
  • Enaka dostopnost aktualnega knjižničnega gradiva

Kosovelova knjižnica Sežana se trudi, da bi bilo gradivo in dejavnosti v  knjižnici dostopne vsem našim uporabnikom.

Dostopnost knjižničnega gradiva se zagotavlja z razvejano knjižnično mrežo in urnikom večje odprtosti, kot jo določajo standardi in s promocijo na najrazličnejše načine za starostno in interesno različne ciljne skupine in posameznike. Osrednja knjižnica v Sežani s tremi enotami v Divači, Kozini in Komnu in s postajališči bibliobusa, (le-teh je 18 in njihovo knjižnično dejavnost izvaja območna Osrednja knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra v dogovoru z občinama Divača in Hrpelje – Kozina, za vasi Čehovini in Kodreti pa Lavričeva knjižnica Ajdovščina), oskrbuje prebivalce na območju, ki mu služi. Med njenimi člani so tudi Slovenci iz zamejstva in tuji državljani.

Večjo dostopnost zagotavlja z medknjižnično izposojo ter z digitaliziranim in e-gradivom. Enake možnosti dostopa se zagotavljajo na različne načine – arhitektonsko odstranjevanje ovir za dostop, namenjen invalidom, starejšim občanom in staršem z otroškimi vozički.

Uporabnikom je gradivo dostopno v času odprtosti, kar za osrednjo knjižnico predstavlja 60 ur tedensko, v enoti Knjižnica Kozina je zagotovljena nadstandardna odprtost (pet dni v tednu in 32 ur odprtosti), to je v primerjavi s standardi 160 %. Knjižnica Divača je odprta štiri dni v tednu, ali skupaj 28 ur za izposojo. Manj dni odprtosti v tednu ima le Knjižnica Komen, trije dnevi – 20 ur. Prireditvena dejavnost, odprtja fotografskih, likovnih in knjižnih razstav, srečanja študijskih krožkov pa se odvijajo izven navedenih ur odprtosti. Dostop do vzajemnega kataloga imajo vse organizacijske enote.

V času zaprtosti so omogočene nekatere računalniške storitve: rezervacije, podaljšanja roka izposoje, naročila za medknjižnično izposojo, informiranje na domači strani o gradivu, novostih, prostem gradivu, prireditveni dejavnosti itd.

Gradivo bomo nabavili preko dobaviteljev, založb in distributerjev, ki izdajajo gradivo v splošnem interesu. S tem bomo oblikovali in vzdrževali kakovostno knjižnično zbirko. Gradivo, ki izgublja aktualnost, pa bomo odpisovali v skladu s strokovnimi navodili, ki jih je sprejel NUK. V redni odpis uvrščamo poškodovano, uničeno, dotrajano gradivo. Hranili pa bomo gradivo, ki ima status kulturnega spomenika lokalnega in regionalnega pomena ter uradne publikacije z našega območja, s  katerim smo dolžni ravnati v skladu z določili.

5. 2 Vsebinski kriteriji letnega nakupa za izgradnjo knjižnične zbirke

Pri oblikovanju nakupa knjižničnega gradiva za izgradnjo naše knjižnične zbirke bomo tako kot doslej upoštevali zakonske podlage in priporočila:

Zakon o knjižničarstvu, Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah, Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice za obdobje 2018–2026, Manifest o splošnih knjižnicah, Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2018–2025 ter z njimi povezana strokovna izhodišča:

a) Strokovno gradivo (60 % nakupa): Načrtujmo nakup 60 % strokovnega gradiva, namenjenega izobraževanju, raziskovanju in vseživljenjskemu učenju. Izhajali bomo iz uravnotežene zastopanosti vseh strok, prednost pa bomo dajali potrebam našega okolja (kamnoseštvo, fotografija, krasoslovje, speleologija …).

b) leposlovje (40 %): Načrtujemo nabavo 40 % gradiva. Pri tem bomo izbirali leposlovje slovenskih avtorjev in kakovostne prevode iz tujih jezikov. Nabavljali bomo tudi leposlovje v tujem jeziku, zlasti italijanščini, glede na potrebe okolja. Manj zahtevno leposlovje bomo pred nakupom preverjali s pomočjo spletnega portala Dobreknjige.si in drugih sredstev. Dodatno gradivo bomo nabavljali tudi za razne ‘akcije’, kot je, npr. Primorci beremo.

c) Neknjižno gradivo (10 %) nakupa: Kriterijem in potrebam okolja bomo zadostili z gradivom, ki je v podporo informacijskemu opismenjevanju in spodbujanju uporabe elektronskih gradiv. Prizadevali si bomo za nakup e-knjig in e-filmov, tako kot doslej bomo ponujali našim uporabnikom tudi zakupljene podatkovne zbirke.

  • Zastopanost različnih vrst knjižničnega gradiva

Različne vrste knjižničnega gradiva bomo nabavljali v skladu s Strokovnimi priporočili in standardi za splošne knjižnice. Pri nakupu ustreznega števila enot različnih vrst gradiva glede na potrebe bomo skušali doseči in vzdrževati razmerja med strokovnim gradivom in leposlovjem za odrasle in mladino.

  • Zastopanost gradiva na različnih medijih

Zbirko AV gradiva bomo dopolnjevali z različnimi vsebinami na različnih medijih (CD, DVD). Uporabnikom bomo nudili uporabo podatkovnih zbirk (večinoma preko oddaljenega dostopa). Posebne zbirke bomo dopolnjevali z raznovrstnim gradivom, domoznanstko npr. z zemljevidi, razglednicami, starejšim dragocenim gradivom … Nadaljevali bomo z nabavo e-knjig v okviru Biblosa ter sledili novim možnostim na hitro razvijajočem se področju. Pri nabavi tega gradiva bomo poskušali doseči 0,02 enoti na prebivalca.

  • Dostopnost do informacij o gradivu

Informacije o gradivu so na voljo na naši spletni strani. Novosti so predstavljene v knjižnici, v veliko pomoč pa je tako za uporabnike kot zaposlene tudi portal Dobreknjige.si, v katerega informacije o dobri literaturi vnašajo tudi strokovni delavci Kosovelove knjižnice Sežana.

Kupljeno gradivo sproti vnašamo v vzajemni katalog, da je informacija o njem čim prej na voljo našim uporabnikom. Z novostmi seznanjamo naše uporabnike z razstavo knjižnih novosti v knjižnici ter z objavo na portalu facebook in s seznami na naši spletni strani. Upoštevamo torej nove tehnologije, ki omogočajo dostop do knjižnega fonda in informacijo o njem na sodobnih elektronskih napravah in v sodobnih digitalnih oblikah. Knjižne novosti naše bibliotekarke predstavljajo tudi v občinskih glasilih.

  • Zbirke

Dopolnjevali in nadgrajevali bomo domoznansko zbirko tako v matični knjižnici kot v enotah. Uporabnikom lahko pokažemo Villanijevo zbirko – prvotiskov slovenskih knjig iz obdobja realizma in moderne, hranimo tudi prvo izdajo Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, ki  nam jo je leta  2014 podaril Stelio Villani. Isto leto nam je SAZU podarila Icconoteco Valvasoriano.

V sodelovanju z Občino Komen, Štrekljevo domačijo v Gorjanskem in Društvom ter Vero Adamič Papež bomo na Štrekljevi domačiji postavili dolgo načrtovano domoznansko razstavo, posvečeno prof. Karlu Štreklju in Alojzu Adamiču, Slovencema, ki sta bila aktivna v Slatini pri Banja Luki.

Sproti bomo dopolnjevali bogato zbirko del Srečka Kosovela v različnih izdajah. V sodelovanju z Občino Sežana in Goriškim muzejem bomo ‘osvežili’ muzejsko zbirko na Kosovelovi domačiji v Tomaju.

Načrtujemo tudi digitalizacijo določenega gradiva iz našega fonda, predvsem plakate.

Knjižnično zbirko bomo obogatili tudi s fotografskim gradivom. V študijski sobi bo dobila prostor zbirka posnetkov z Avgustom Černigojem, ki nam jo je poklonil fotograf Tihomir Pinter.

Ob izposojevalnem pultu pa je dobila prostor zbirka gradiva za bralce z motnjami branja, ki smo jo poimenovali Nekaj posebnega, ki jo bomo prav tako sproti dopolnjevali.

Zbirko AV gradiva dopolnjujemo z različnimi mediji (CD, DVD). Videozbirka, ki vključuje risanke, filme za različne starostne skupine kot tudi poučne vsebine za vse starosti, je bistveno obsežnejša od glasbene zbirke, zato bomo skušali slednjo v prihodnjih letih nadgraditi.

Nadaljevali bomo z izposojo in nabavo licenc e-knjig v Biblosu. Letos bomo v izposojo ponujali tudi dva bralnika, ki nam ju je podarila Kobilarna Lipica.

Na voljo imamo tudi več podatkovnih zbirk, ki so dostopne uporabnikom vseh knjižnici v naši regiji. Naši uporabniki imajo možnost oddaljenega dostopa z geslom in uporabniškim imenom do naslednjih zbirk:

  • Encyclopedia Britannica
  • Dictionary of Art Online (Grove Art)
  • Oxford English Dictionary Online
  • Oxford Reference Online
  • Ebsco Host & Ebsco eBooks
  • Ius-info & Find info
  • Gwin
  • Sodobna pedagogika
  • Interaktivni atlas Slovenije

9 Načrtovan obseg nakupa novih enot knjižničnega gradiva

Kakovostno  in usklajeno knjižnično zbirko bomo nadgrajevali v skladu s poslanstvom naše knjižnice,  potrebami okolja ter na osnovi veljavnega Nacionalnega programa za kulturo in Standardov in priporočil za splošne knjižnice.

Za spremljanje ustreznosti nabavne politike sodelujemo z informatorji ter sproti analiziramo skladnost tekoče nabave knjižničnega gradiva, ki ga dobimo z nakupom, vse pogosteje pa nam gradivo uporabniki tudi podarijo.

Zaradi znižanja sredstev za nakup knjižničnega gradiva, nabavimo čim več naslovov gradiva a zmanjšanim številom izvodov, gradivo pa kroži med enotami Kosovelove knjižnice. Predlogi uporabnikov tudi prispevajo k nabavi knjižničnega gradiva.

S strokovnim oblikovanjem knjižnične zbirke želimo uporabnikom zagotoviti enakost možnosti za zadovoljevanje potreb po informiranju, izobraževanju, raziskovanju, razvedrilu, razvijanju pismenosti in kulturi. Zato bomo zagotavljali gradivo z vseh strokovnih področij, od poljudnih do zahtevnejših vsebin na različnih medijih.

Posebno pozornost bomo v prihodnjem letu namenili dopolnjevanju domoznanske zbirke, kajti po tovrstnem gradivu je iz leta v leto veje povpraševanje.

Še naprej bomo skušali obdržati raven 30 % nabave gradiva za otroke in mladino. Šoloobveznim otrokom bomo omogočili dograjevanje zbirke z gradivom, ki jim je v pomoč pri pripravi seminarskih nalog in referatov. Usmerjali pa jih bomo tudi v pomembne elektronske vire.

Poskrbeli bomo tudi za gradivo študentov, ki je namenjeno tudi ostalim uporabnikom. Še naprej bomo vpisovali, obdelovali, izposojali in hranili gradivo Višje šole za obdelavo kamna in fotografijo.

Starejšim uporabnikom ponujamo gradivo, ki je v skladu z njihovimi potrebami in jim nudi kakovostno preživljanje starosti. Poseben poudarek bomo namenili brezposelnim, ki jih je čedalje več.

Poskrbeli bomo tudi za uporabnike s posebnimi potrebami, za katere izvajamo različne aktivnosti, tudi Magajnovo bralno značko pa tudi za bralce z disleksijo, zlasti mlajše, ki je tudi v našem okolju vse bolj prepoznavna.

Zbirko bomo dopolnili s knjižnim in neknjižnim gradivom. Upoštevali bomo razmerje 60 % naslovov strokovnega gradiva in 40 % leposlovnega gradiva ter 70 % gradiva za odrasle in 30 % gradiva za otroke in mladino. Nabavili bomo tudi ustrezno število referenčnega gradiva, periodičnega tiska in domoznanskega gradiva.

Uporabnikom bomo namenili tudi AV in drugo neknjižno gradivo, e-knjige, podatkovne zbirke, digitalizirane vsebine, ki jih bomo objavljali na kamri in naši spletni strani.

Vključili smo se tudi v projekt dobreknjige.si, ki bo spodbujal širjenje bralne kulture med našimi uporabniki.

Pri nabavi bomo skušali poiskati najugodnejše ponudbe in ponudnike ter doseči čim ugodnejše rabate. Skrbeli bomo za čim širši izbor gradiva in še naprej nabavljali tako, da bomo znižali količino enakih naslovov gradiva. Sledili bomo morebitnim razpisom za projekte, povezane z nabavo gradiva, zbirko pa dopolnjevali/obnavljali s podarjenim in doniranim gradivom.

10 Načrtovan obseg nakupa in zastopanost e-knjig v zbirki

Tako kot ostale knjižnice tudi naša knjižnica nabavlja e-knjige, ki jih ponuja Biblos. Želimo pa si, da bi Biblos izboljšal poslovanje in za predvideno višino sredstev, ki mu jih namenimo poenostavil postopek in izboljšal pogoje izposoje, s čimer bi knjige bolj pritegnile naše bralce.

Načrtujemo nakup licenc za 2.500 EUR, ki jih bomo dobili od Ministrstva za kulturo, ter 250 EUR lastnih sredstev.

E-knjige na portalu Ebsco eBook Public Library Collection Books in periodiko v elektronski obliki – Pressreader bomo našim bralcem zagotovili iz sredstev območnosti.

11 Utemeljenost odstopanj od strokovnih priporočil pri načrtovanju

Trudimo se, da pri izgradnji naše knjižnične zbirke sledimo strokovnim priporočilom, vendar kljub temu prihaja do odstopanj zlasti zaradi odpisa kot tudi zaradi podarjenega gradiva, ki ga, če je aktualno, vključujemo v našo knjižnično zbirko.

Razmerje bomo skušali uravnotežiti z načrtovanim nakupom.

12 Zastopanost 15 % naslovov publikacij v javnem interesu v vsaki organizacijski enoti in vsaj 50 slovenskih založb, kakovost in aktualnost naslovov

Za vsako našo organizacijsko enoto bomo nabavili vsaj 15 % naslovov publikacij, ki jih bo sofinanciralo ministrstvo za kulturo RS oziroma Javna agencija za knjigo RS:

Pri nabavi bomo skušali poiskati najugodnejše ponudbe in ponudnike med vsemi 50 slovenskimi založbami  ter se dogovarjali za čim ugodnejše rabate. Skrbeli bomo za čim širši izbor gradiva in še naprej nabavljali tako, da bomo znižali količino enakih naslovov gradiva. Sledili bomo morebitnim razpisom za projekte, povezane z nabavo gradiva, zbirko pa dopolnjevali/obnavljali s podarjenim in doniranim gradivom.

13 Povezovanje z deležniki v okolju (medknjižnična izposoja, osrednja območna knjižnica, z drugimi tipi knjižnic) za izboljšanje vseh elementov knjižničnega sistema, promocija knjižničnih zbirk

Knjižnica bo sodelovala v vseh oblikah medknjižnične izposoje, ki znotraj primorskih splošnih knjižnic in Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper poteka brezplačno oz. je financirano s strani nalog območnosti, med ostalimi slovenskimi knjižnicami pa je plačljiva. Povezana je z ostalimi knjižnicami, sodeluje v sistemu vzajemne katalogizacije, sodeluje tudi v drugih oblikah dela za promocijo knjižničarstva in svoje knjižnične zbirke. Sodelovala bo v različnih akcijah, ki jih organizirajo knjižničarske sekcije.

Sežana, december 2018

mag. Magdalena Svetina Terčon,

direktorica

© 2015 Kosovelova knjižica Sežana. Vse pravice pridržane.
Izvedba KREJZI