Letni načrt nakupa gradiva za leto 2017

Letni načrt nakupa knjižničnega gradiva v Kosovelovi knjižnici Sežana za leto 2017

 

1 Območje

Kosovelova knjižnica Sežana je osrednja splošna knjižnica III. tipa (od 20.000 do 30.000 prebivalcev gravitacijskega območja), ki izvaja javno službo na področju kulture.

Poleg knjižnice v Sežani izvaja knjižnično dejavnost tudi v enotah v Divači, Komnu in na Kozini. Povezuje s z Osrednjo območno knjižnico Srečka Vilharja Koper in Lavričevo knjižnico Ajdovščina.

Pri svojem delovanju sledi načelu dostopnosti gradiva in informacij za vsakogar. Prizadeva si  zmanjševati socialne razlike in svoje dejavnosti namenja različnim interesom uporabnikov vseh štirih občin.

OBČINA ŠTEVILO PREBIVALCEV
Sežana 13.160
Divača 3.955
Hrpelje-Kozina 4.366
Komen 3.518
skupaj 24.999

 

Knjižnica nima lastnega bibliobusa, zato potrebe po knjigah na nekaterih področjih občin Hrpelje-Kozina (10 postajališč, in sicer: Brezovica, Gradišče, Hotična, Javorje, Markovščina, Materija, Rodik, Rožice, Slivje in Velike Loče) in Divača (6 postajališč, in sicer: Barka, Dolnje Vreme, Famlje, Skupnost Srečanje, Škoflje in Vremski Britof)  izvaja pogodbeno Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, na področju Komna (vasi Kodreti in Lisjaki) pa bibliobus Lavričeve knjižnice Ajdovščina. V letu 2015 si je na bibliobusu izposojalo gradivo 141 članov.

V letu 2015 je za 24.999 prebivalcev imela na voljo 167.580 enot knjižničnega gradiva oziroma 7,06 enote knjižnega gradiva  na prebivalca. V knjižnico je bilo vpisanih 5.800 aktivnih članov (23,20 % včlanjenih prebivalcev).

 

2 Poslanstvo

Kosovelova knjižnica Sežana uresničuje svoje poslanstvo s knjižnično zbirko, ki se skuša približati knjižničnim standardom in potrebam lokalnega okolja – upoštevamo informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe okolja. Nabava temelji na prepoznavanju potencialnih uporabnikov in njihovih pričakovanj glede storitev knjižnice in njenega fonda, analizi zadovoljstva aktivnih uporabnikov s knjižnično zbirko in sprotnem razreševanju deficitarnih naslovov in področij v povezavi z izposojo in informacijsko službo, ki spremlja potrebe uporabnikov in jih sporoča nabavni službi. V ta namen organiziramo tudi številne dejavnosti, s katerimi prispevamo k razvoju bralne pismenosti in bralne kulture ter motiviramo uporabnike, da bi se včlanili v knjižnico.

Razvijamo tudi informacijsko opismenjevanje in podpiramo vseživljenjsko izobraževanje. S svojo ponudbo si prizadevamo osmisliti prosti čas in osebnostni razvoj vseh naših uporabnikov. Svojo dejavnost širimo tudi navzven – občasno organiziramo prireditve v krajevnih skupnostih, društvih, kjer predstavimo svojo dejavnost, s čimer skušamo motivirati občane za uporabo knjižničnih storitev ter kot soorganizatorji prireditev z javnimi zavodi v naših občinah – s kulturnimi, socialnimi in izobraževalnimi ustanovami–s Kosovelovim domom in Ljudsko univerzo ter v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, delavnice z raznimi društvi, skupne točke pa najdemo tudi z Mladinskim centrom Podlaga. Redno obiskujemo vrtce ali pa pridejo skupine iz vrtca na obisk v knjižnico. Več let že sodelujemo z Vrtcem Šempolaj, pa tudi obiskovanje osnovnošolcev, organizirano zlasti tistih, ki se izobražujejo v prvem triletju, so že stalnica, na katero smo zelo ponosni, ter s Parkom Škocjanske jame. Sodelujemo tudi z Višjo šolo za fotografijo in obdelavo kamna, v naslednjem letu pa načrtujemo tudi prireditve z Botaničnim vrtom Sežana. V letošnjem letu smo začeli izvajati pravljične urice na Tabru – na Vrheh – na področju, ki je precej oddaljeno od matične knjižnice. Pravljične urice so tu odlično obiskane. Tu bomo poskusili uvesti tudi novo obliko izposoje izven knjižnice. S knjigami bomo kot doslej opremili različne prostore v našem mestu in na ta način opozarjali na našo prisotnost.

 

Pomembno vlogo dajemo pri tem tudi  izgradnji naše domoznanske zbirke, pri čemer skušamo spodbujati naše uporabnike, da so naši aktivni sodelavci.

V širšem okolju se povezujemo z drugimi knjižnicami, se udeležujemo raznih srečanj in strokovnega izobraževanja, izmenjujemo izkušnje in smo vključeni v skupne projekte. Vključeni smo tudi v medknjižnično izposojo, ki med knjižnicami na Primorskem poteka brezplačno.

S sodelovanjem z mediji pa skrbimo tudi za promocijo našega delovanja.

 

Nabava gradiva temelji na izvajanju storitev knjižnice za ciljne skupine uporabnikov in je skladna z značilnimi in posebnimi potrebami okolja. Temelji na zagotavljanju pravice do vseživljenjskega in kontinuiranega izobraževanja, aktivne izrabe prostega časa, zadovoljevanju potreb širšega okolja in lokalne skupnosti.

Zbirko dopolnjuje s knjižnim in neknjižnim gradivom več vrst in oblik. Pri tem sledi strokovnim priporočilom pri nabavi knjižničnega gradiva (obseg, sestava) in potrebam uporabnikov.

 

3 Dejavnosti, akcije, projekti

Ena od naših nalog bo tudi razvijanje bralne kulture in informacijske pismenosti. Pri širjenju bralne kulture za odrasle bomo sodelovali vsi zaposleni.

Sproti bomo predstavljali novosti na knjižnem trgu ter pripravljali občasne tematske razstave gradiva, ki ga imamo na naših knjižnih policah. Na različne načine bomo uporabnike obveščali o dogajanju  v knjižnici. Skušali jih bomo tudi aktivno vključiti v naše dejavnosti, kot so samostojno iskanje gradiva in uporaba računalnikov. Organizirali bomo literarne, glasbene in izobraževalne dogodke, sprejemali organizirane skupine, pripravljali in se vključevali v različne akcije in projekte (Primorci beremo, dobreknjige.si, dan slovenskih splošnih knjižnic, Ta veseli dan kulture, dogodki ob občinskem prazniku), vključevali se bomo v dogodke, ki jih pripravljajo zavodi in organizacije v našem okolju. Pri predstavitvi knjig bomo dajali prednost tistim, ki se bodo pojavljale na tržišču v tem letu. V okviru knjižne in književne vzgoje za najmlajše bomo nadaljevali s projektom Bralni palček v predšolskem obdobju, izvajali redne ure pravljic za različne zrelostne skupine otrok in mladostnikov, poskrbeli za redne obiske osnovnošolskih otrok na igralnih urah s knjigo, likovne in knjižne razstave z obiski avtorjev, novoletne pravljice ipd.

Srednješolcem so namenjeni projekt Rastem s knjigo ter ogledi razstav, ki vključujejo knjižnično vzgojo z informacijskimi znanji in prostovoljstvom. Mlade bomo skušali motivirati v ustvarjalno nastajanje zgibank in predstavitev knjig ter v program srečanj z avtorji.

Osnovnošolcem in dijakom bomo pomagali pri iskanju gradiva za domače branje in maturo.

Mlade bomo izobraževali v uvajanju in iskanju po računalniških katalogih in bazah podatkov ter pri samostojnem iskanju informacij iz knjižnega gradiva in ostalih medijev ter spodbujali uporabo elektronskih knjig.

Odrasle bomo motivirali za sodelovanje v akciji Primorci beremo – bralni znački za odrasle, odrasli s posebnimi potrebami pa bodo sodelovali v Magajnovi bralni znački, ki jo bomo kot doslej v sodelovanju z VDC ter SVZ  in povabilom drugih skupnosti (Šent, Socialno-varstveni zavod Dutovlje, Osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami). Program bomo razširili tudi tako, da bomo izvajali literarno-ustvarjalne delavnice in predstavitev dela ob zaključku. Uvedli smo tudi projekt kvačkanje in literatura, s ciljem pridobiti nove bralce.

Organizirali bomo tudi posvete in strokovna srečanja, na katerih bodo sodelovali priznani strokovnjaki. Namen teh aktivnosti je spodbujanje dialoga med stroko in prebivalci ter njihovo aktivnejšo vlogo v javnih zadevah (naravna in kulturna dediščina, arhitektura, prostorsko načrtovanje, kras in Kras, gospodarski razvoj, sodelovanje s Slovenci v Italiji, preživetje, prevajalstvo ipd.).

V Knjižnici Divača in v matični knjižnici bomo v letu 2017  nadaljevali s programom Magajnova bralna značka ter še tesneje kot doslej sodelovali z vrtcem in šolo,  z Društvom Marjan Rožanc bomo v Knjižnici Komen organizirali srečanja z Rožančevim in Štrekljevim nagrajencem, v Knjižnici Kozina pa nadaljevali z Zgodbarnico. Vključili se bomo tudi v festival KulinArtfest, ki smo ga v letu 2014 in 2015 in 2016 izpeljali v soorganizaciji z Občino Komen,  Založništvom tržaškega tiska in Kulturnim Društvom Debela Griža Volčji Grad. Z javnimi zavodi v Sežani bomo nadaljevali z organizacijo projekta Premiki 1 in Premiki. Sodelovali bomo tudi v ostalih programih in projektih za dvig zavesti o pomenu branja, funkcionalne pismenosti in razvoja bralne kulture:

  • dostopnost novosti na domači strani, Cobiss/Opac
  • prireditvena, razstavna dejavnost in obveščanje preko medijev
  • CVŽU-Točke za vseživljenjsko učenje
  • predstavitve v Tednu vseživljenjskega učenja (ožji in razširjeni termin)
  • dan splošnih knjižnic
  • dan odprtih vrat kulture
  • Ta veseli dan kulture
  • prostovoljstvo
  • tedenska dejavnost za promocijo literature in branja: predstavitve knjig, posveti, srečanja študijskih krožkov (vsakič je razstavljena ustrezna literatura), razstave
  • novoletni sejmi in sejmi ob občinskem prazniku

 

4 Letni načrt

4.1 Informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe okolja

Kakovostno  in usklajeno knjižnično zbirko bomo nadgrajevali v skladu s poslanstvom naše knjižnice,  potrebami okolja, predvsem pa s priporočili veljavnega Nacionalnega programa za kulturo in Standardi in priporočili za splošne knjižnice.

Za spremljanje ustreznosti nabavne politike sodelujemo z informatorji ter sproti analiziramo skladnost tekoče nabave knjižničnega gradiva, ki ga dobimo z nakupom, vse pogosteje pa nam gradivo uporabniki tudi podarijo.

Zaradi znižanja sredstev za nakup knjižničnega gradiva, poskrbimo, da nabavimo čim več naslovov gradiva, zaradi zmanjšanega števila izvodov pa gradivo kroži med enotami Kosovelove knjižnice. Predlogi uporabnikov tudi prispevajo k nabavi knjižničnega gradiva.

S strokovnim oblikovanjem knjižnične zbirke želimo uporabnikom zagotoviti enakost možnosti za zadovoljevanje potreb po informiranju, izobraževanju, raziskovanju, razvedrilu, razvijanju pismenosti in kulturi, zato bomo zagotavljali gradivo z vseh strokovnih področij, od poljudnih do zahtevnejših vsebin na različnih medijih.

Posebno pozornost bomo v prihodnjem letu namenili dopolnjevanju domoznanske zbirke, kajti po tovrstnem gradivu je iz leta v leto večje povpraševanje.

Še naprej bomo skušali obdržati raven 30 % nabave gradiva za otroke in mladino. Šoloobveznim otrokom bomo omogočili dograjevanje zbirke z gradivom, ki jim je v pomoč pri pripravi seminarskih nalog in referatov. Usmerjali pa jih bomo tudi v pomembne elektronske vire.

Poskrbeli bomo tudi za gradivom študentov, ki je namenjeno tudi ostalim uporabnikom. Še naprej bomo vpisovali, obdelovali, izposojali in hranili gradivo Višje šole za obdelavo kamna in fotografijo.

Starejšim uporabnikom ponujamo gradivo, ki je v skladu z njihovimi potrebami in jim nudi kakovostno preživljanje starosti. Poseben poudarek bomo namenili brezposelnim, ki jih je čedalje več.

Poskrbeli bomo tudi za uporabnike s posebnimi potrebami, za katere izvajamo različne aktivnosti, tudi Magajnovo bralno značko. Poskrbeli bomo tudi za nabavo gradiva za disleksijo, ki je tudi v našem okolju vse bolj prepoznavna.

Zbirko bomo dopolnili s knjižnim in neknjižnim gradivom. Upoštevali bomo razmerje 60 % naslovov strokovnega gradiva in 40 % leposlovnega gradiva ter 70 % gradiva za odrasle in 30 % gradiva za otroke in mladino. Nabavili bomo tudi ustrezno število referenčnega gradiva, periodičnega tiska in domoznanskega gradiva.

Uporabnikom bomo namenili tudi AV in drugo neknjižno gradivo, e-knjige, podatkovne zbirke, digitalizirane vsebine, ki jih bomo objavljali na kamri in naši spletni strani.

Aktivno bomo sodelovali v projektu dobreknjige.si, ki bo spodbujal širjenje bralne kulture med našimi uporabniki, ter v projektu Kamra in Primorci.si

Pri nabavi bomo skušali poiskati najugodnejše ponudbe in ponudnike ter doseči čim ugodnejše rabate. Skrbeli bomo za čim širši izbor gradiva in še naprej nabavljali tako, da bomo znižali količino enakih naslovov gradiva. Sledili bomo morebitnim razpisom za projekte, povezane z nabavo gradiva, zbirko pa dopolnjevali/obnavljali s podarjenim in doniranim gradivom.

  • Razvijanje branja, bralne kulture in informacijske pismenosti

Ena od naših nalog bo tudi razvijanje bralne kulture in informacijske pismenosti. Pri širjenju bralne kulture za odrasle bomo sodelovali vsi zaposleni.

Sproti bomo predstavljali novosti na knjižnem trgu ter pripravljali občasne tematske razstave gradiva, ki ga imamo na naših knjižnih policah. Na različne načine bomo uporabnike obveščali o dogajanju  v knjižnici. Po potrebi bomo razvili tudi načrt izposoje izven knjižnice. S knjigami bomo opremili različne prostore v našem mestu in na ta način opozarjali na prisotnost v prostoru.

 

  • Dostopnost gradiva
    • Enaka dostopnost aktualnega knjižničnega gradiva

Kosovelova knjižnica Sežana se trudi, da bi bilo gradivo in dejavnosti v  knjižnici dostopne vsem našim uporabnikom.

Dostopnost knjižničnega gradiva se zagotavlja z razvejano knjižnično mrežo in urnikom večje odprtosti, kot jo določajo standardi in s promocijo na najrazličnejše načine za starostno in interesno različne ciljne skupine in posameznike. Z osrednjo Kosovelovo knjižnico v Sežani in njenimi tremi enotami v Divači, Kozini in Komnu, s premično zbirko v Senožečah in z bibliobusnimi postajališči, (le-teh je 18 in njihovo knjižnično dejavnost izvaja območna Osrednja knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra v dogovoru z občinama Divača in Hrpelje-Kozina, za vasi Čehovini in Kodreti pa Lavričeva knjižnica Ajdovščina), oskrbuje prebivalce na območju, ki mu služi. Med njenimi člani so tudi Slovenci iz zamejstva in tuji državljani.

Večjo dostopnost zagotavlja z medknjižnično izposojo na območju Krasa, Brkinov in celotne Slovenije ter z digitaliziranim in e-gradivom. Enake možnosti dostopa se zagotavljajo na različne načine – arhitektonsko odstranjevanje ovir za dostop, namenjen invalidom, starejšim občanom in staršem z otroškimi vozički.

Številčno pomeni porazdelitev gradiva po deležih glede na število prebivalstva in deležih, ki ga prispevajo posamezne občine za knjižnično gradivo – Sežana 50,78 %, Divača 16,35 %, Hrpelje-Kozina 17,55 % in Komen 15,32 %.

Dostopnost gradiva je skladno z deleži oz. številom prebivalstva zagotovljena v štirih knjižnicah, premični zbirki in 16-ih postajališčih potujoče knjižnice.

Uporabnikom je gradivo dostopno v času odprtosti, kar za osrednjo knjižnico predstavlja 60 ur tedensko, v enoti Knjižnica Kozina je zagotovljena nadstandardna odprtost (pet dni v tednu in 32 ur odprtosti), to je v primerjavi s standardi 160%. Knjižnica Divača je odprta štiri dni v tednu, ali skupaj 28 ur za izposojo. Manj dni odprtosti v tednu ima le Knjižnica Komen, trije dnevi – 20 ur. Prireditvena dejavnost, odprtja fotografskih, likovnih in knjižnih razstav, srečanja študijskih krožkov pa se odvijajo izven navedenih ur odprtosti. Dostop do vzajemnega kataloga imajo vse organizacijske enote.

V času zaprtosti so omogočene nekatere računalniške storitve: rezervacije, podaljšanja roka izposoje, naročila za medknjižnično izposojo, informiranje na domači strani o gradivu, novostih, prostem gradivu, prireditveni dejavnosti itd.

 

  1. 2 Vsebinski kriteriji letnega nakupa za izgradnjo knjižnične zbirke

 

Pri oblikovanju nakupa knjižničnega gradiva za izgradnjo naše knjižnične zbirke bomo tako kot doslej upoštevali zakonske podlage in priporočila:

Zakon o knjižničarstvu (UL RS št. 87/01 in 96/02), Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS št. 73/03), Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Uradni list RS št. 88/03), Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. 5. 2005 do 30. 4. 2015). (2005); s sklepom Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost z dne 11. 9. 2014 podaljšano obdobje veljavnosti do 30.4.2017, Manifest o splošnih knjižnicah (1994). Knjižničarske novice (5) 3. Priloga, Slovenske splošne knjižnice za prihodnost: strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013-2020. (2012), Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 (Uradni list RS, št. 99/13).

ter z njimi povezana strokovna izhodišča:

  1. a) Strokovno gradivo (60 % nakupa): Načrtujmo nakup 60 % strokovnega gradiva, namenjenega izobraževanju, raziskovanju in vseživljenjskemu učenju. Izhajali bomo iz uravnotežene zastopanosti vseh strok, prednost pa bomo dajali potrebam našega okolja (kamnoseštvo, fotografija, krasoslovje, speleologija …).
  2. b) leposlovje (40 %): Načrtujemo nabavo 40 % gradiva. Pri tem bomo izbirali leposlovje slovenskih avtorjev in kakovostne prevode iz tujih jezikov. Nabavljali bomo tudi leposlovje v tujem jeziku, zlasti italijanščini, glede na potrebe okolja. Manj zahtevno leposlovje bomo pred nakupom preverjali s pomočjo spletnega portala Dobreknjige.si in drugih sredstev. Dodatno gradivo bomo nabavljali tudi za razne ‘akcije’, kot je, npr. Primorci beremo.
  3. c) Neknjižno gradivo (10 %) nakupa: Kriterijem in potrebam okolja bomo zadostili z gradivom, ki je v podporo informacijskemu opismenjevanju in spodbujanju uporabe elektronskih gradiv. Prizadevali si bomo za nakup e-knjig in e-filmov, tako kot doslej bomo ponujali našim uporabnikom tudi zakupljene podatkovne zbirke.

 

  • Zastopanost različnih vrst knjižničnega gradiva

Poskrbeli bomo za nakup gradiva z različnih tematskih oziroma predmetnih področij, prednost bomo dali nakupu leposlovja slovenskih avtorjev in kakovostnih prevodov tujih del, medtem ko bomo prilagodili nabavo komercialno naravnanega leposlovnega gradiva. Pri tem nam bodo za osnovo služili Standardi za splošne knjižnice.

 

  • Zastopanost gradiva na različnih medijih

 

Pri nabavi gradiva na različnih medijih bomo sledili Standardom za splošne knjižnice. Poleg klasičnega gradiva načrtujemo tudi nakup neknjižnega gradiva, kot so zgoščenke, baze podatkov, notno gradivo, spletnih informacijskih virov e-knjig, saj se zavedamo, da naši uporabniki posegajo tudi po tovrstnem gradivu. Pri nabavi tovrstnega gradiva bomo poskušali doseči 0,02 enoti na prebivalca.

 

  • Dostopnost do informacij o gradivu

 

Informacije o gradivu so na voljo na naši spletni strani. Novosti so predstavljene v knjižnici, v veliko pomoč pa je tako za uporabnike kot zaposlene tudi portal dobreknjige.si, v katerega informacije o dobri literaturi vnašajo tudi strokovni delavci Kosovelove knjižnice Sežana.

Kupljeno gradivo sproti vnašamo v vzajemni katalog, da je informacija o njem čim prej na voljo našim uporabnikom. Z novostmi seznanjamo naše uporabnike tudi preko portala facebook in s seznami na naši spletni strani.

 

 

  • Zbirke

 

Dopolnjevali in nadgrajevali bomo domoznansko zbirko. Uporabnikom lahko pokažemo Villanijevo zbirko – prvotiskov slovenskih knjig iz obdobja realizma in moderne, hranimo tudi prvo izdajo Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, ki  nam jo je leta  2014 podaril Stelio Villani. Isto leto nam je SAZU podarila Icconoteco Valvasoriano. Ponašamo pa se tudi z bogato zbirko del Srečka Kosovela, ki jo sproti dopolnjujemo.

Načrtujemo tudi digitalizacijo določenega gradiva iz našega fonda.

V prihodnjih letih načrtujemo oblikovanje zbirke monografskih publikacij, v katerih bi predstavili zgodovino krajevnih skupnosti naših občin v sodelovanju z občinami, TIC in Krajevnimi skupnostmi.

V zbirki periodike načrtujemo 210 izvodov tekočih naslovov v matični enoti ter 25 naslovov v organizacijskih enotah.

Zbirko AV gradiva dopolnjujemo z različnimi mediji (CD, DVD). Video zbirka, ki vključuje risanke, filme za različne starostne skupine kot tudi poučne vsebine za vse starosti, je bistveno obsežnejša od glasbene zbirke, zato bomo skušali slednjo v prihodnjih letih nadgraditi.

Vključili smo se tudi v nabavo elektronskih knjig Biblos. Žal je odstotek izposoje te literature preko naše knjižnice zelo nizek, zato se bomo v prihodnjem letu dogovorili s Študentsko založbo za razne predstavitve in druge oblike promocije tega načina izposoje.

Na voljo imamo tudi več podatkovnih zbirk, ki so dostopne uporabnikom vseh knjižnici v naši regiji. Naši uporabniki imajo možnost oddaljenega dostopa z geslom in uporabniškim imenom do naslednjih zbirk:

  • Encyclopedia Britannica
  • Dictionary of Art Online (Grove Art)
  • Oxford English Dictionary Online
  • Oxford Reference Online
  • Ebsco Host & Ebsco eBooks
  • Ius-info & Find info
  • Gwin
  • Sodobna pedagogika
  • Interaktivni atlas Slovenije

 

 

9 Načrtovan obseg nakupa novih enot knjižničnega gradiva

 

 

Kakovostno  in usklajeno knjižnično zbirko bomo nadgrajevali v skladu s poslanstvom naše knjižnice,  potrebami okolja, predvsem pa s priporočili veljavnega Nacionalnega programa za kulturo in Standardi in priporočili za splošne knjižnice.

Za spremljanje ustreznosti nabavne politike sodelujemo z informatorji ter sproti analiziramo skladnost tekoče nabave knjižničnega gradiva, ki ga dobimo z nakupom, vse pogosteje pa nam gradivo uporabniki tudi podarijo.

Zaradi znižanja sredstev za nakup knjižničnega gradiva, nabavimo čim več naslovov gradiva a zmanjšanim številom izvodov, gradivo pa kroži med enotami Kosovelove knjižnice. Predlogi uporabnikov tudi prispevajo k nabavi knjižničnega gradiva.

S strokovnim oblikovanjem knjižnične zbirke želimo uporabnikom zagotoviti enakost možnosti za zadovoljevanje potreb po informiranju, izobraževanju, raziskovanju, razvedrilu, razvijanju pismenosti in kulturi. Zato bomo zagotavljali gradivo z vseh strokovnih področij, od poljudnih do zahtevnejših vsebin na različnih medijih.

Posebno pozornost bomo v prihodnjem letu namenili dopolnjevanju domoznanske zbirke, kajti po tovrstnem gradivu je iz leta v leto veje povpraševanje.

Še naprej bomo skušali obdržati raven 30 % nabave gradiva za otroke in mladino. Šoloobveznim otrokom bomo omogočili dograjevanje zbirke z gradivom, ki jim je v pomoč pri pripravi seminarskih nalog in referatov. Usmerjali pa jih bomo tudi v pomembne elektronske vire.

Poskrbeli bomo tudi za gradivo študentov, ki je namenjeno tudi ostalim uporabnikom. Še naprej bomo vpisovali, obdelovali, izposojali in hranili gradivo Višje šole za obdelavo kamna in fotografijo.

Starejšim uporabnikom ponujamo gradivo, ki je v skladu z njihovimi potrebami in jim nudi kakovostno preživljanje starosti. Poseben poudarek bomo namenili brezposelnim, ki jih je čedalje več.

Poskrbeli bomo tudi za uporabnike s posebnimi potrebami, za katere izvajamo različne aktivnosti, tudi Magajnovo bralno značko pa tudi za bralce z disleksijo, zlasti mlajše, ki je tudi v našem okolju vse bolj prepoznavna.

Zbirko bomo dopolnili s knjižnim in neknjižnim gradivom. Upoštevali bomo razmerje 60 % naslovov strokovnega gradiva in 40 % leposlovnega gradiva ter 70 % gradiva za odrasle in 30 % gradiva za otroke in mladino. Nabavili bomo tudi ustrezno število referenčnega gradiva, periodičnega tiska in domoznanskega gradiva.

Uporabnikom bomo namenili tudi AV in drugo neknjižno gradivo, e-knjige, podatkovne zbirke, digitalizirane vsebine, ki jih bomo objavljali na kamri in naši spletni strani.

Vključili smo se tudi v projekt dobreknjige.si, ki bo spodbujal širjenje bralne kulture med našimi uporabniki.

Pri nabavi bomo skušali poiskati najugodnejše ponudbe in ponudnike ter doseči čim ugodnejše rabate. Skrbeli bomo za čim širši izbor gradiva in še naprej nabavljali tako, da bomo znižali količino enakih naslovov gradiva. Sledili bomo morebitnim razpisom za projekte, povezane z nabavo gradiva, zbirko pa dopolnjevali/obnavljali s podarjenim in doniranim gradivom.

 

Podatki o stanju knjižnične mreže:

 

Organizacijska enota Število prebivalcev Število enot knjižničnega gradiva Delež Odprtost /

ur na teden[1]

Knjižnica Sežana 13.160 465 0,04 60
Knjižnica Komen   3.518 93 0,03 21
Knjižnica Divača   3.955 186 0,05 28
Knjižnica Kozina   4.366 233 0,05 32

 

 

Podatki o načrtovanem razmerju nakupa gradiva glede na zvrst

Priporočeno Stroka 60% Leposlovje 40% Skupaj 100%
Načrtovano 59,01 39,99 100 %

 

Podatki o načrtovanem razmerju nakupa gradiva glede na namen

Priporočeno Mladina 25-30% Odrasli 70-75% Skupaj 100%
Načrtovano 29 71 100 %

 

 

10 Načrtovan obseg nakupa in zastopanost e-knjig v zbirki

 

Tako kot ostale knjižnice tudi naša knjižnica nabavlja e-knjige v okviru Biblosa. Želimo pa si, da bi Biblos izboljšal poslovanje in za predvideno višino sredstev, ki mu jih namenimo poenostavil postopek in izboljšal pogoje izposoje, s čimer bi knjige bolj pritegnile naše bralce.

Iz sredstev območnosti ponujamo tudi e-knjige z Ebsco eBook Public Library Collection Books. Ponujamo pa tudi možnost uporabe periodike v elektronski obliki  – Pressreader.

 

11 Utemeljenost odstopanj od strokovnih priporočil pri načrtovanju

 

 

Trudimo se, da pri izgradnji naše knjižnične zbirke sledimo strokovnim priporočilom, vendar kljub temu prihaja do odstopanj zlasti zaradi odpisa kot tudi zaradi podarjenega gradiva, ki ga, če je aktualno, vključujemo v našo knjižnično zbirko.

Razmerje bomo skušali uravnotežiti z načrtovanim nakupom.

 

 

12 Zastopanost 15 % naslovov publikacij v javnem interesu v vsaki organizacijski enoti in vsaj 50 slovenskih založb, kakovost in aktualnost naslovov

 

 

Za vsako našo organizacijsko enoto bomo nabavili vsaj 15 % naslovov publikacij, ki jih bo sofinanciralo ministrstvo za kulturo RS oziroma Javna agencija za knjigo RS:

Pri nabavi bomo skušali poiskati najugodnejše ponudbe in ponudnike med vsemi 50 slovenskimi založbami  ter se dogovarjali za čim ugodnejše rabate. Skrbeli bomo za čim širši izbor gradiva in še naprej nabavljali tako, da bomo znižali količino enakih naslovov gradiva. Sledili bomo morebitnim razpisom za projekte, povezane z nabavo gradiva, zbirko pa dopolnjevali/obnavljali s podarjenim in doniranim gradivom.

 

13 Povezovanje z deležniki v okolju (medknjižnična izposoja, osrednja območna knjižnica, z drugimi tipi knjižnic) za izboljšanje vseh elementov knjižničnega sistema, promocija knjižničnih zbirk

 

 

Knjižnica bo sodelovala v vseh oblikah medknjižnične izposoje, ki znotraj primorskih splošnih knjižnic in Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper poteka brezplačno oz. je financirano s strani nalog območnosti, med ostalimi slovenskimi knjižnicami pa je plačljiva. Povezana je z ostalimi knjižnicami, sodeluje v sistemu vzajemne katalogizacije, sodeluje tudi v drugih oblikah dela za promocijo knjižničarstva in svoje knjižnične zbirke. Sodelovala bo v različnih akcijah, ki jih organizirajo knjižničarske sekcije.

 

Sežana, 10. 12. 2016

 

mag. Magdalena Svetina Terčon,

direktorica

 

© 2015 Kosovelova knjižica Sežana. Vse pravice pridržane.
Izvedba KREJZI