Letni načrt nakupa gradiva za leto 2014

Sežana, december 2013

1 Uvod

1.1 Predstavitev knjižnice

 

Javni zavod Kosovelova knjižnica Sežana izvaja javno službo na področju knjižnične dejavnosti za območje občin Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina in Komen.

 

Pokriva področje, na katerem živi 24.796 prebivalcev. Glede na to jo uvrščamo med knjižnice III. tipa (od 20.000 do 30.000 prebivalcev).

 

 

OBČINA ŠTEVILO PREBIVALCEV
Sežana 13.050
Hrpelje-Kozina 4.276
Komen 3.564
Divača 3.944

 

 

Prizadevamo si, da bi bilo knjižnično gradivo in zapisi vseh vrst in vsebin na različnih medijih, ki jih Kosovelova knjižnica Sežana nabavlja, načrtno zbira, obdeluje in posreduje uporabnikom, prilagojeno potrebam uporabnikov, prav tako kot tudi druge dejavnosti in storitve, ki jih izvajamo v knjižnici.

Ta prizadevanja izhajajo iz osnovnega poslanstva knjižnice: zadovoljiti potrebe uporabnikov po izobraževanju, informacijah, druženju in osebnostnem razvoju.

 

Eden od osnovnih ciljev je širjenje bralne kulture med uporabniki različnih starosti. Tako si prizadevamo spodbujati branje že pri najmlajših. Predšolski otroci zahajajo v knjižnico s starši, starimi starši in tudi s svojimi vrstniki v okviru vrtca. Obiščejo nas tudi najmlajši iz zamejstva, nekajkrat letno pridejo na obisk otroci iz vrtca Šempolaj. Zanje organiziramo različne dejavnosti, zlasti ure pravljic, predstavitve knjig in knjižničnega gradiva. Včasih pa jih naše  knjižničarke obiščejo kar v vrtcu.

 

Tudi osnovnošolci radi zahajajo v enote naše knjižnice, bodisi v spremstvu staršev, v okviru pouka ali pa kar sami. Poleg individualne uporabe knjižničnega gradiva in računalnikov se udeležujejo prireditev in projektov, kakršen je Rastem s knjigo. Mladi raziskovalci že več let ustvarjajo plakate KrižemKras … po Sežani, v katerih predstavijo delček domoznanstva našega kraja.  Poleg tega pa mladi, v sodelovanju z osnovnimi šolami na našem območju, pripravljajo razstave za javnost ali sodelujejo v dejavnostih knjižnice s kulturnim programom. GojenciGlasbene šole Sežana pogosto popestrijo s svojim nastopom marsikatero večerno prireditev.

 

Ker je naš kraj tudi srednješolsko središče, so uporabniki našega gradiva tudi srednješolci. Z našo knjižnico se seznanijo že v prvem letniku preko projekta Rastem s knjigo. Strokovni delavci knjižnice jim predstavimo ureditev knjižnice, knjižnično zbirko in našo ponudbo. Knjižnico jim predstavimo tudi kot informacijsko središče (bogata strokovna literatura, uporaba računalnikov in svetovnega spleta, učbeniki …). Na voljo jim je tudi študijska soba.

 

Sodelujemo tudi z višješolskim središčem – Višjo šolo za oblikovanje kamna in fotografijo – tako da hranimo in zbiramo literaturo in gradivo s tega področja. Študentom nudimo tudi možnost kopiranja, preslikavanja, fotografiranja, medknjižnične izposoje … Na voljo imamo tudi strokovno literaturo za študente drugih področij. Da je tovrstna literatura dobro izbrana, nam pričajo uspehi, ki so jih naši uporabniki dosegli pri študiju (seminarske naloge, diplomske naloge, raziskovalne naloge …)

 

Pogosti obiskovalci so odrasli in upokojenci. Tudi oni uporabljajo knjižničarsko, informacijsko in dokumentacijsko dejavnost naše knjižnice. Na voljo jim je tudi gradivo v elektronski obliki, do katerega imajo brezplačen dostop. Svoje bralne izkušnje lahko delijo tudi na bralnem študijskem krožku Sončna ura ali v akciji Primorci beremo, navdušujejo pa se tudi nad strokovnimi in potopisnimi predavanji ter različnimi delavnicami. Zadovoljujemo pa tudi potrebe podiplomskih študentov, magistrov, doktorjev znanosti, katerih objave v knjižni obliki pričajo o našem prispevku.

 

Veselimo se tudi obiska odraslih s posebnimi potrebami. Tudi oni prihajajo v knjižnico individualno ali pa z VDC oz SVZ. Nekateri izmed njih sodelujejo tudi pri Magajnovi bralni znački – udeležujejo se srečanj in berejo knjige, ki jih določita strokovni delavki.

 

Veliko uporabnikov in članov naše knjižnice je tudi iz zamejstva. Sodelujemo tako z institucijami kot tudi posamezniki. Dijaki Liceja Anton Martin Slomšek, denimo, vsako leto opravljajo pri nas obvezno prakso.

 

 

1.2 Poslanstvo knjižnice

 

Kosovelova knjižnica Sežana uresničuje poslanstvo tako, da:

–         Teži k temu, da bi imeli vsi prebivalci Obalno-kraškega območja ter zamejski Slovenci enake možnosti za dostop do publikacij in informacij na vseh medijih ter da bi zadovoljevala njihove kulturne, informacijske, izobraževalne, raziskovalne, komunikacijske in socialne potrebe;

–         nudi hitre, kakovostne  in prijazne storitve;

–         oblikuje kakovostno knjižnično zbirko, ki prispeva k razvoju in ustvarjalnosti posameznika in skupnosti ter razvijanju bralne kulture – za branje dobre literature in uporabo dobrih in raznovrstnih informacijskih virov – ter to zbirko neprestano dopolnjuje z novostmi na tržišču;

–         ohranja aktualnost s sprotnim odpisom gradiva;

–           gradivo iz knjižnične zbirke izposoja na sodoben način (razen domoznanskega gradiva);

–         uporabnikom nudi prijeten prostor, omogoča študij, druženje in kakovostno preživljanje prostega časa;

–         organizira kulturne prireditve, razstave, oglede, dejavnosti za vse uporabnike;

–         poseben poudarek daje zbiranju domoznanskega gradiva za celotno območje ter pozornemu zbiranju, hranjenju, raziskovanju in predstavitvi življenja in dela avtorjev, ki so bili rojeni, živeli ali delovali na tem območju;

–         izobražuje in vzgaja uporabnike, izvaja vseživljenjsko učenje, skrbi za razvoj funkcionalne pismenosti;

–         spodbuja medkulturni dialog in odpravlja stereotipe;

–         izvaja dejavnosti za uporabnike s posebnimi potrebami;

–         omogoča dostop tudi gibalno oviranim osebam;

V prizadevanju za razvoj in vzdrževanje splošne, bralne, funkcionalne in informacijske pismenosti prebivalstva zbiramo, naročamo, strokovno obdelujemo, populariziramo, izposojamo in pospešujemo nenehno uporabo knjižničnega gradiva.

Pri doseganju teh ciljev upoštevamo veljavne zakonske in druge pravne podlage, ki urejajo področje knjižničarstva, kulture, javnih zavodov in aktov, ki določajo delovanje javnega zavoda Kosovelova knjižnica Sežana.

Letni načrt nakupa gradiva za leto 2014 temelji na naslednjih predpisih:

 

– Zakon o knjižničarstvu (Zknj-1), Ur. l. RS št. 87/2001, 96/2002,

– Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Ur. l. št. 77/2007 – Uradno prečiščeno besedilo, 56/2008  in 4/2010,

– Zakon o pogojih za opravljanje reproduktivne video in avdio dejavnosti,

– Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS), Ur. l. RS št. 86/2004,

– Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, Ur. l. RS št. 73/2003,

– Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic, Ur. l. RS št. 19/2003,

– Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja Kosovelove knjižnice Sežana (2003),

– Uredba o metodologiji za določitev osnov za izračun sredstev za izvajanje javne službe na področju kulture, Ur. l. RS št. 100/2003,

– Uredba o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji, Ur. l. RS št. 19/99, 60/99 ZSRR,

– Uredba o osnovnih storitvah knjižnic, Ur. l. RS št. 29/2003,

– Standardi za splošne knjižnice za obdobje od 1. 5. 2005 do 30. 4. 2015, Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 21. 4. 2005,

– Manifest o splošnih knjižnicah, 1994,  Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (ReNPK0811), Ur. l. RS  št. 35/2008,

– Sporazum o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij med Občino Sežana, Občino Divača, Občino Hrpelje-Kozina in Občino Komen ter delitvi premoženja prejšnje Občine Sežana z dne 31. 12. 1994,

– Strategija vseživljenjskega učenja v Sloveniji (2007),

– Strateški načrt Kosovelove knjižnice za obdobje 2008–2011,

– Poročilo o delu Kosovelove knjižnice Sežana 2013,

– Program dela Kosovelove knjižnice Sežana 2013 ter drugi predpisi s področja kulture oziroma ustreznih področij za univerzalno rabo in navodil v strokovnih priročnikih.

 

2 Knjižnična zbirka

 

Knjižnica naj bi, tako pravi najstarejši zapisan vir, v Sežani delovala že leta 1851, vendar lahko  o organizirani knjižnični dejavnosti govorimo z ustanovitvijo Ljudske knjižnice Sežana 1948. leta, o prisotnosti bralne kulture pa veliko prej.

Čas fašizma ni bil naklonjen ne slovenski besedi ne slovenski knjigi, zato so ljudje takrat poskrili slovenske knjige in jih po vojni zbrali v knjižnici. Skozi obdobja svojega delovanja je uspela vzpostaviti v svojem okolju številne vezi s posamezniki ter družbenimi in gospodarskimi subjekti.

Kosovelova knjižnica se ponaša z bogato, sodobno in raznovrstno knjižnično zbirko, ki jo je sistematično gradila in posodabljala od svoje ustanovitve. S svojim gradivom skuša uresničevati javni interes po izobraževanju, širjenju vedenja o sebi in svetu, služiti tudi razvedrilu in sprostitvi. Zaveda se tudi, da vsako gradivo v knjižnici predstavlja za uporabnika potencialno informacijo. S svojo zbirko prispeva tudi k vseživljenjskemu učenju. Ima pa tudi izobraževalno in spodbujevalno vlogo.

 

Konec leta 2012  je knjižnična zbirka štela 162.480 enot knjižnega gradiva in 3.932 enot neknjižnega gradiva, večji del katerega je v prosti izposoji v matični knjižnici v Sežani. Knjižnična zbirka v enoti Divača je štela 20.190 enot knjižnega in 409 neknjižnega gradiva. Enota Kozina je štela 17.390 enot knjižnega in 329 neknjižnega gradiva. V Komnu je bilo 20.080 enot knjižnega in 286 enot neknjižnega gradiva.

Dosegala je 6,55 enote gradiva na prebivalca območja, ki ga pokriva. S tem je presegala standarde, ki priporočajo 4 enote na prebivalca. Po drugi strani je število enot neknjižnega gradiva dosegalo 0,15 enot na prebivalca, kar je daleč izpod standardno priporočenega števila 0.4 enot na prebivalca. V letu 2013 smo zato načrtovali višjo nabavo tovrstnega gradiva.

 

 

vrsta gradiva zaloga gradiva

31. 12. 2011

zaloga gradiva

31.12. 2012

 

prirast

priporočila po standardih
Knjige 157.132 162.480 5.438 4.959
Neknjižno gradivo 3.014 3.932 918 9.918
SKUPAJ 164.013 166.420 6.356 545,5

 

Standardi za splošne knjižnice priporočajo knjižnicam, naj knjižne zbirke vzdržujejo naslednja razmerja: 60 % naslovov strokovnega gradiva in 40 % naslovov leposlovja. Zbirka naj bi vsebovala 25 %–30 % naslovov gradiva za mladino, od tega 60 % naslovov strokovnega gradiva in 40 % naslovov leposlovja.

Pri ustvarjanju knjižne zbirke Kosovelove knjižnice Sežana sledimo navedenim priporočilom sočasno z upoštevanjem morebitnih neravnovesij na slovenskem knjižnem trgu.

Načrtovani  in doseženi delež naslovov gradiva za odrasle je bil 70 %, za otroke in mladino 30 %, kar pomeni, da ni bilo nobenega odstopanja.

 

V letu 2012 smo z rednim odpisom izločili 3, 3 % gradiva. Predvidevamo, da je bilo v letu 2013 odpisanega več gradiva, saj smo načrtno izločali gradivo s knjižnih polic zaradi pomanjkanja prostora.

 

V letu 2012 smo načrtovali 265 enot naslovov periodičnega tiska, dosegli pa 279, kar pomeni, da smo delež povečali za 1,05 %. S postopnim dopolnjevanjem časopisja je bilo v letu 2012 v Divači doseženih 25 enot, na Kozini 27 in v Komnu 29 enot časnikov, časopisov s prilogami in mladinskih časopisov. Nabava se usklajuje med izposojevališči in skladno s potrebami okolja. Posledica tega je, da smo izločili tiste naslove, ki med bralci niso vzbujali interesa, povečali pa smo število brezplačnih tiskovin.

V časopisni čitalnici za odrasle v Sežani je bilo konec leta 2012 na voljo  197  naslovov časnikov in časopisov v slovenskem jeziku – 9 naslovov tujega časopisja; na mladinskem oddelku je bilo na voljo 11 revij. Knjižnica ponuja tudi 71 e-revij, od tega 64 brezplačnih, 6 pa jih zahteva dostop z gesli (od 7, ki so na voljo).

 

Načrt nakupa gradiva v Kosovelovi knjižnici Sežana temelji na poslovanju v preteklem letu.

 

3      Letni načrt nakupa gradiva

3.1    Vsebina načrtovanja nakupa knjižničnega gradiva

 

Pri načrtovanju nakupa knjižničnega gradiva bomo upoštevali:

– aktualnost knjižničnega gradiva;

– zastopanost različnih vrst knjižničnega gradiva;

– zastopanost različnih tematskih oziroma predmetnih področij;

– zastopanost 15 odstotkov naslovov publikacij v javnem interesu;

– zastopanost publikacij vsaj 50 slovenskih založb;

– enake možnosti dostopa knjižničnega gradiva vsem našim uporabnikom (tudi med enotami);

– sodelovanje z drugimi knjižnicami (medknjižnična izposoja);

– zastopanost na različnih medijih, tudi e-knjig.

 

Osnova za načrtovanje letnega nakupa je 11. člen Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Ur. l. RS73/03), ki določa minimalne pogoje 200 enot prirasta na 1000 prebivalcev ter 22 enot neknjižnega gradiva in 40 tekoče naročenih naslovov serijskih publikacij. Tem ciljem bomo sledili tudi v letu 2014.

Načrtovanje in nakup gradiva je odvisno od financiranja občin in Ministrstva.

 

3.1.1   Aktualnost  in zastopanost različnih vrst knjižničnega gradiva

 

Pri nakupu knjižničnega gradiva bomo upoštevali različne potrebe in stopnje zahtevnosti  naših uporabnikov, in sicer predšolskih otrok, osnovnošolcev, dijakov, študentov, študentov ob delu, zaposlenih, brezposelnih, upokojencev, nosilcev svobodnih poklicev, magistrov, doktorjev znanosti, oseb s posebnimi potrebami in drugih skupin.

 

Pozorni bomo na izbor kakovostnega gradiva, prednost bomo dajali nagrajenim knjigam, naslanjali pa se bomo tudi na pozitivne kritike strokovnjakov in priporočilni seznam Pionirske knjižnice v Ljubljani, kot tudi na kataloge in obiske sejmov, sledili bomo tudi potrebam osnovnih šol na našem območju.

Pri tem bomo poskrbeli za enakovredno zastopanost gradiva za vse starostne stopnje kot tudi za vsa področja znanosti.

Načrtujemo nakup 5.087 enot knjižničnega gradiva, kar znaša 0,2 enoti na prebivalca, od tega 4.467 enot knjižnega gradiva oziroma 0,18 enot na prebivalca ter 620 enot neknjižnega gradiva oziroma 0,02 enoti na prebivalca.

 

Temu cilju bomo namenili tudi veliko lastnih sredstev. Poskrbeli pa bomo tudi za odpis gradiva, ki več let ni bilo izposojeno, je zastarelo ali poškodovano.

 

3.1.1.1   Gradivo in dejavnosti za otroke in mladino

 

Književno in knjižnično vzgojo izvajamo že za naše najmlajše. Tako bomo v prihodnjem letu nadgrajevali kakovostno knjižnično zbirko za najmlajše uporabnike knjižnice – didaktične igre, kartonke, slikanice, glasbene- in video zgoščenke, otroško in mladinsko leposlovje ter neknjižno gradivo.

Nabavo bomo prilagajali tudi že uveljavljenim projektom, kot so Bralni palček v predšolskem obdobju, redne ure pravljic za različne zrelostne skupine otrok in mladostnikov, redni obiski osnovnošolskih otrok na igralnih urah s knjigo, likovne in knjižne razstave z obiski avtorjev, Križem…Kras skozi čas, novoletne pravljice ipd.

Srednješolcem so namenjeni projekt Rastem s knjigo ter ogledi razstav, ki vključujejo knjižnično vzgojo z informacijskimi znanji in prostovoljstvom. Mlade bomo skušali motivirati v ustvarjalno nastajanje zgibank in predstavitev knjig ter v program srečanj z avtorji.

Osnovnošolcem in dijakom pomagamo pri iskanju gradiva za domače branje in maturo.

Mlade bomo izobraževali v uvajanju in iskanju po računalniških katalogih in bazah podatkov ter pri samostojnem iskanju informacij iz knjižnega gradiva in ostalih medijev.

 

Še naprej bomo poskušali obdržati raven 30 % nabave gradiva za otroke in mladino.

 

 

3.1.1.2   Gradivo in dejavnosti za odrasle

 

Tudi pri nabavi gradiva za odrasle se bomo skušali ravnati po njihovih potrebah in po predpisani količini nabave gradiva – 70 % vsega gradiva, od tega 60 % strokovnega in 40 % leposlovnega gradiva.

Pri širjenju bralne kulture za odrasle bomo sodelovali vsi zaposleni.

Odrasle bomo motivirali za sodelovanje v akciji Primorci beremo – bralni znački za odrasle, odrasli s posebnimi potrebami pa bodo sodelovali v Magajnovi bralni znački, ki jo bomo kot doslej v sodelovanju z VDC ter SVZ  in povabilom drugih skupnosti (Šent, Socialno-varstveni zavod Dutovlje, Osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami). Program bomo razširili tudi tako, da bomo izvajali literarno-ustvarjalne delavnice in predstavitev dela ob zaključku.

Organizirali bomo tudi posvete in strokovna srečanja, na katerih bodo sodelovali priznani strokovnjaki. Namen teh aktivnosti je spodbujanje dialoga med stroko in prebivalci ter njihovo aktivnejšo vlogo v javnih zadevah (naravna in kulturna dediščina, arhitektura, prostorsko načrtovanje, kras in Kras, gospodarski razvoj, sodelovanje s Slovenci v Italiji, preživetje, prevajalstvo ipd.).

Kot vsako leto bomo v letu 2014 organizirali že 10. simpozij Magajnova bralna značka, srečanja z Rožančevim in Štrekljevim nagrajencem. Ob 110-letnici Kosovelovega rojstva se bomo povezali z drugimi javnimi zavodi v občini in skupaj izvedli osrednjo prireditev, Kosovelova knjižnica pa bo organizirala tudi srečanje s prevajalci Kosovelove poezije. Tako kot v letu 2013 se bomo tudi v prihodnjem letu aktivno povezali z javnimi zavodi in širili bralno kulturo tudi na tak način.

Sodelovali bomo v ostalih programih in projektih za dvig zavesti o pomenu branja, funkcionalne pismenosti in razvoja bralne kulture:

 

–         dostopnost novosti na domači strani, Cobiss/Opac,

–         prireditvena,  razstavna dejavnost in obveščanje preko medijev,

–         CVŽU-Točke za vseživljenjsko učenje,

–         predstavitve v Tednu vseživljenjskega učenja (ožji in razširjeni termin),

–         dan splošnih knjižnic,

–         dan odprtih vrat kulture,

–         Ta veseli dan kulture,

–         tedenska dejavnost za promocijo literature in branja: predstavitve knjig, posveti, srečanja študijskih krožkov (vsakič je razstavljena ustrezna literatura), razstave,

 

 

3.1.2   Zastopanost različnih tematskih oz. predmetnih področij

 

Poskrbeli bomo za nakup gradiva z različnih tematskih oziroma predmetnih področij, prednost bomo dali nakupu leposlovja slovenskih avtorjev in kakovostnih prevodov tujih del, medtem ko bomo prilagodili nabavo komercialno naravnanega leposlovnega gradiva.

Poseben pomen bomo namenili oblikovanju domoznanske zbirke v sodelovanju z lokalnimi prebivalci ter predstavitvi knjižnice na internetu, kar omogočajo večjo prepoznavnost knjižnice

Kosovelova knjižnica Sežana bo spodbujala različne domoznanske dejavnosti tudi z vnašanjem domoznanskega gradiva na portal Kamra.

 

Informacijske potrebe bralcev bomo zadovoljevali z nabavo informativne periodike, gradiva z informacijami javnega značaja ter priročnikov za višanje družbene in politične ozaveščenosti državljanov.

Pozornost bomo namenili gradivu, ki ga potrebujejo študentje za redne in izredne študijske programe v Sežani s področja predšolske vzgoje, ekološkega turizma, kmetijstva, informatike oziroma računalništva, oblikovanja materialov, kamnoseštva in fotografije, jezikoslovja in posebej slovenskega jezika.

Z donacijami in darovi lahko le delno omilimo upad prirasta gradiva, kajti tovrstno gradivo ni nujno tudi kakovostno.

Izjema so projekti, kot je bila nabava Slave vojvodine Kranjske in t. i. Villanijeva zbirka antikvarnega gradiva (letos smo dobili dve pomembni deli – prvo izdajo Jurčičevega Desetega brata in prvotiske Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske iz leta 1689). Z obveščanjem javnosti bomo poskušali motivirati tudi posameznike ali podjetja, da bi prispevali k bogatenju naše zbirke.

Načrtujemo tudi, da bomo knjižnično gradivo postopoma opremljali z nalepkami za grafično/barvno označevanje različnih področij, da bi bralci kot tudi zaposleni lažje iskali po njem – najprej na mladinskem oddelku.

Prav tako je v načrtu zagotoviti izpolnjevanje zahtev po izločanju do 5 % gradiva (zastarelega, poškodovanega, malo izposojenega idr.) na leto iz obstoječe zbirke.

 

3.1.3   Zastopanost 15 odstotkov publikacij v javnem interesu

 

Načrtujemo nabavo 235 tekočih naslovov periodičnega tiska v Kosovelovi knjižnici Sežana ter 27 naslovov v vsaki enoti, čeprav standardi določajo 30 tekočih naslovov.

Našim uporabnikom bomo omogočili tudi dostop do brezplačnih naslovov periodičnega tiska na spletu.

 

3.1.4   Zastopanost publikacij vsaj 50 slovenskih založb

 

Kosovelova knjižnica Sežana bo pri nabavi knjig sodelovala s številnimi partnerji, posamezniki in institucijami v Sloveniji in Italiji, ki se ukvarjajo bodisi z založništvom (Libris, Študentska založba, Mladinska knjiga, Mladika, Založništvo tržaškega tiska) bodisi z literaturo, izobraževanjem, medicino, športom, obrtjo, turizmom in drugimi dejavnostmi, s pomočjo katerih bo skušala doseči zastopnost publikacij 50 in več slovenskih založb.

 

3.1.5   Omogočanje enake  možnosti dostopa knjižničnega gradiva vsem našim uporabnikom

 

Kosovelova knjižnica Sežana se trudi, da bi bilo gradivo in dejavnosti v  knjižnici dostopne vsem našim uporabnikom.

Dostopnost knjižničnega gradiva se zagotavlja z razvejano knjižnično mrežo in urnikom večje odprtosti, kot jo določajo standardi in s promocijo na najrazličnejše načine za starostno in interesno različne ciljne skupine in posameznike. Z osrednjo Kosovelovo knjižnico v Sežani in njenimi tremi enotami v Divači, Kozini in Komnu, s premično zbirko v Senožečah in z bibliobusnimi postajališči, (le-teh je 18 in njihovo knjižnično dejavnost izvaja območna Osrednja knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra v dogovoru z občinama Divača in Hrpelje-Kozina, za vasi Čehovini in Kodreti pa Lavričeva knjižnica Ajdovščina), oskrbuje prebivalce na območju, ki mu služi. Med njenimi člani so tudi Slovenci iz zamejstva in tuji državljani.

Večjo dostopnost zagotavlja z medknjižnično izposojo na območju Krasa, Brkinov in celotne Slovenije ter z digitaliziranim in e-gradivom. Enake možnosti dostopa se zagotavljajo na različne načine – arhitektonsko odstranjevanje ovir za dostop, namenjen invalidom, starejšim občanom in staršem z otroškimi vozički.

Številčno pomeni porazdelitev gradiva po deležih glede na število prebivalstva in deležih, ki ga prispevajo posamezne občine za knjižnično gradivo – Sežana 50,78 %, Divača 16,35 %, Hrpelje-Kozina 17,55 % in Komen 15,32 %.

Dostopnost gradiva je skladno z deleži oz. številom prebivalstva zagotovljena v štirih knjižnicah, premični zbirki in 16-ih postajališčih potujoče knjižnice.

Uporabnikom je gradivo dostopno v času odprtosti, kar za osrednjo knjižnico predstavlja 60 ur tedensko, v enoti Knjižnica Kozina je zagotovljena nadstandardna odprtost (pet dni v tednu in 32 ur odprtosti), to je v primerjavi s standardi 160%. Knjižnica Divača je odprta štiri dni v tednu, ali skupaj 28 ur za izposojo. Manj dni odprtosti v tednu ima le Knjižnica Komen, trije dnevi – 20 ur. Prireditvena dejavnost, odprtja fotografskih, likovnih in knjižnih razstav, srečanja študijskih krožkov pa se odvijajo izven navedenih ur odprtosti. Dostop do vzajemnega kataloga imajo vse organizacijske enote.

V času zaprtosti so omogočene nekatere računalniške storitve: rezervacije, podaljšanja roka izposoje, naročila za medknjižnično izposojo, informiranje na domači strani o gradivu, novostih, prostem gradivu, prireditveni dejavnosti itd.

 

 

3.1.6   Sodelovanje z drugimi knjižnicami (medknjižnična izposoja)

Tako kot v preteklih letih načrtujemo tudi sodelovanje z drugimi knjižnicami, zlasti s splošnimi knjižnicami na Primorskem tako v izmenjavi informacij, skupnih projektih (npr. Primorci beremo) kot tudi v medknjižnični izposoji. Kosovelova knjižnica Sežana si lahko gradivo izposoja iz vseh knjižnic, brezplačno pa iz Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, Mestne knjižnice Piran, Mestne knjižnice Izola, Knjižnice Makse Samsa Ilirska Bistrica ter Knjižnice Bena Zupančiča Postojna

 

3.1.7   Zastopanost na različnih medijih

Poleg klasičnega gradiva načrtujemo tudi nakup neknjižnega gradiva, kot so zgoščenke, baze podatkov, notno gradivo, spletnih informacijskih virov e-knjig, saj se zavedamo, da naši uporabniki posegajo tudi po tovrstnem gradivu. Pri nabavi tovrstnega gradiva bomo poskušali doseči 0,02 enoti na prebivalca.

Načrtujemo tudi nakup gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami. Obseg tovrstnega nakupa bo odvisen od ponudbe na trgu in od knjižničnih finančnih možnosti.

Kot doslej bomo uporabnikom – v sodelovanju z območno Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja – zagotavljali oddaljen dostop do informacijskih virov FinD-INFO, IUS-INFO, Gvin.com, EBSCO-host, Oxford Art Online, Oxford Music Online, TAX-TIN-LEX ter spletnih časopisov, kot so Knjižnica, Sodobna pedagogika in drugo strokovno gradivo.

Naši bralci si bodo lahko izposojali tudi elektronske knjige preko Biblosa.

 

 

4        Objava

 

Letni načrt nakupa gradiva Kosovelove knjižnice Sežana za leto 2014 bo objavljen na spletni strani knjižnice: www. sez.sik.si.

© 2015 Kosovelova knjižica Sežana. Vse pravice pridržane.
Izvedba KREJZI