Letni načrt nakupa gradiva za leto 2013

1.     Uvod

Javni zavod Kosovelova knjižnica Sežana opravlja javno službo na področju knjižnične dejavnosti za območje občin Sežana, Divača, Hrpelje – Kozina in Komen. Kosovelova knjižnica je glede na število prebivalcev v omenjenih občinah (24.651 prebivalcev, ki so imeli 31. decembra 2011, v teh občinah stalno bivališče) knjižnica III. tipa.

Temeljno poslanstvo knjižnice je vsem prebivalcem Obalno-kraškega območja ter zamejskim Slovencem zagotoviti enake možnosti za dostop do publikacij in informacij na vseh medijih ter zadovoljevati njihove kulturne, informacijske, izobraževalne, raziskovalne, komunikacijske in socialne potrebe. Poseben poudarek dajemo zbiranju domoznanskega gradiva za celotno območje ter pozorno zbiranje, hranjenje, raziskovanje in predstavitev življenja in del avtorjev, ki so bili rojeni, živeli ali delovali na tem območju.

V prizadevanju za razvoj in vzdrževanje splošne, bralne, funkcionalne in informacijske pismenosti prebivalstva zbiramo, naročamo, strokovno obdelujemo, populariziramo, izposojamo in pospešujemo nenehno uporabo knjižničnega gradiva.

Pri doseganju teh ciljev upoštevamo veljavne zakonske in druge pravne podlage, ki urejajo področje knjižničarstva, kulture, javnih zavodov in aktov, ki določajo delovanje javnega zavoda Kosovelova knjižnica Sežana.

Letni načrt nakupa gradiva za leto 2013 izhaja iz naslednjih predpisov:

–           Zakon o knjižničarstvu (Zknj-1), Ur. l. RS št. 87/2001, 96/2002,

–           Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Ur. l. št. 77/2007 – Uradno prečiščeno besedilo, 56/2008  in 4/2010,

–           Zakon o pogojih za opravljanje reproduktivne video in avdio dejavnosti,

–           Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS), Ur. l. RS št. 86/2004,

–           Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, Ur. l. RS št. 73/2003,

–           Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic, Ur. l. RS št. 19/2003,

–           Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja Kosovelove knjižnice Sežana (2003),

–           Uredba o metodologiji za določitev osnov za izračun sredstev za izvajanje javne službe na področju kulture, Ur. l. RS št. 100/2003, Uredba o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji, Ur. l. RS št. 19/99, 60/99 ZSRR,

–           Uredba o osnovnih storitvah knjižnic, Ur. l. RS št. 29/2003,

–           Standardi za splošne knjižnice za obdobje od 1. 5. 2005 do 30. 4. 2015, Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 21. 4. 2005,

–           Manifest o splošnih knjižnicah, 1994, Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2008-2011 (ReNPK0811), Ur. l. RS  št. 35/2008,

–           Sporazum o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij med Občino Sežana, Občino Divača, Občino Hrpelje-Kozina in Občino Komen ter delitvi premoženja prejšnje Občine Sežana z dne 31. 12. 1994,

–           Strategija vseživljenjskega učenja v Sloveniji (2007),

–           Strateški načrt Kosovelove knjižnice za obdobje 2008-2011,

–           Poročilo o delu Kosovelove knjižnice Sežana 2011,

–           Program dela Kosovelove knjižnice Sežana 2013 ter drugi predpisi s področja kulture oziroma ustreznih področij za univerzalno rabo in navodil v strokovnih priročnikih.

 

 

2.     Knjižnična zbirka

Najstarejši pisni vir izpričuje, da je knjižnica v Sežani obstajala leta 1851, medtem ko govorimo o organizirani knjižnični dejavnosti z ustanovitvijo Ljudske knjižnice Sežana 1948 leta, o prisotnosti bralne kulture pa veliko prej. Odnos do slovenske literature in s tem besede se je izkristaliziral in utrdil v času fašizma, ko so ljudje poskrili slovenske knjige in jih po vojni zbrali v knjižnici. Skozi obdobja svojega delovanja je uspela vzpostaviti v svojem okolju številne vezi s posamezniki ter družbenimi in gospodarskimi subjekti.

Kosovelova knjižnica se ponaša z bogato, sodobno in raznovrstno knjižnično zbirko, ki jo je sistematično gradila in posodabljala od svoje ustanovitve.

Konec leta je knjižnična zbirka štela 157.132 enot knjižnega gradiva in 3.867 enot neknjižnega gradiva, večji del katerega je v prosti izposoji v matični knjižnici v Sežani. Knjižnična zbirka v enoti Divača je štela 20.637 enot knjižnega in 418 neknjižnega gradiva. Enota Kozina je štela 17.680 enot knjižnega in 353 neknjižnega gradiva. V Komnu je bilo 20.580 enot knjižnega in 378 neknjižnega gradiva.

 

 

Vrsta gradiva Zaloga gradiva 31.12.2011 Priporočilo po standardih
Knjige 157.132 98.604
Serijske publikacije 3.014 Vsaj 100 + 30 v vsaki enoti
Neknjižno gradivo 3.867 9.860
SKUPAJ 164.013 108.464

 

 

Temeljna knjižna zbirka je konec leta 2011 dosegala 6,37 enot gradiva na prebivalca območja, ki ga pokriva. S tem je krepko presegala standarde, ki priporočajo 4 enote na prebivalca. Po drugi strani je število enot neknjižnega gradiva dosegalo 0,15 enot na prebivalca, kar je daleč izpod standardno priporočenega števila 0.4 enot na prebivalca. Pričakuje se, da se bo slika občutno izboljšala že konec leta 2012, saj je okrepljena nabava tovrstnega gradiva, predvsem filmov na DVD nosilcih.

 

2.1     Sestava zbirke

 

Standardi za splošne knjižnice priporočajo knjižnicam, naj knjižne zbirke vzdržujejo naslednja razmerja: 60% naslovov strokovnega gradiva in 40% naslovov leposlovja. Zbirka naj bi vsebovala 25% – 30 % naslovov gradiva za mladino, od tega 60% naslovov strokovnega gradiva in 40% naslovov leposlovja.

Pri ustvarjanju knjižne zbirke Kosovelove knjižnice Sežana sledimo navedenim priporočilom sočasno z upoštevanjem morebitnih neravnovesij na slovenskem knjižnem trgu.

Načrtovani delež naslovov gradiva za odrasle je bil 70 %, za otroke in mladino 30 %, dosežen v deležu 70,02 % za odrasle in 29,98 % za otroke in mladino, kar pomeni dovoljeno odstopanje.

 

Aprila 2012 je bila uspešno opravljena inventura knjižne zbirke in odpisanih 3.450 enot gradiva. Prav tako je bilo ugotovljeno, da bo potrebno ponovno pregledati metode pridobivanja statističnih podatkov, ki doslej izhajajo v veliki meri še iz obdobja pred uvedbo sistema Cobiss3. Vodja nabave je zadolžen, da leta 2013 ob strokovni pomoči in dodatnem izobraževanju IZUM-a revidira podatke v celoti. Pričakuje se, da bodo učinki inventure vidni v poročilu za leto 2012.

 

V letu 2011 je bilo načrtovanih 269 enot naslovov periodičnega tiska, doseženih pa 298 ali 111 %, od tega v osrednji knjižnici načrtovaih 244 naslovov, doseženih pa 269 naslovov, načrtovano povprečje za organizacijsko enoto je bilo 25 naslovov, doseženih pa 29 ali 116 %.

S postopnim dopolnjevanjem časopisja je bilo v letu 2011 v Divači doseženih 27 enot, na Kozini 35 in v Komnu 27 enot časnikov, časopisov s prilogami in mladinskih časopisov.

Nabava se usklajuje med izposojevališči in skladno s potrebami okolja. V časopisni čitalnici za odrasle v Sežani je 174  naslovov časnikov in časopisov v slovenskem jeziku, 10 naslovov je tujega časopisja, na mladinskem oddelku je skupno 11 revij. Knjižnica ponuja tudi 6 e-revij.

 

 

3.     Letni načrt nakupa gradiva

Po standardih načrtovanega prirasta, kar pomeni 250 enot knjižničnega gradiva in najmanj 25 enot neknjižnega gradiva na 1.000 prebivalcev (za leto 2012 je to bilo 5850 enot knjižnega gradiva in 547 enot neknjižnega gradiva), v letu 2012 verjetno ne bo doseženih in možnosti v letu 2013 za tovrsten nakup so še manjše zaradi poslabšanja gospodarskih razmer v državi. Ob upoštevanju razmer, ki veljajo za knjižnično zbirko, bo potrebno »prevetriti« načrt o nabavi gradiva in ga prilagoditi spremenjenim okoliščinam. Pri nabavi gradiva si knjižnica prizadeva slediti razmerju 60 % strokovnega gradiva in 40 % leposlovja, od celotnega gradiva bo 70 % gradiva namenjenega oddelku za odrasle in 30 % oddelku za mlade bralce. Možna so odstopanja, ki bodo odvisna od cene na enoto gradiva in od ponudbe novih naslovov.

3.1     Zadovoljevanje informacijskih, izobraževalnih in kulturnih potreb okolja

V luči vsesplošnega krčenja sredstev bo knjižnica prisiljena pozorno skrbeti za nabavo gradiva višje kakovosti in domoznanskih vsebin, medtem ko bo za komercialno naravnano leposlovno gradivo potrebno prilagoditi nabavo.

Za zadovoljevanje informacijskih potreb bralcev bo potrebno nabaviti informativno periodiko, gradivo z informacijami javnega značaja ter priročnike za višanje družbene in politične ozaveščenosti državljanov.

Pozornost se bo namenilo obenem gradivu, ki ga potrebujejo študentje za redne in izredne študijske programe v Sežani s področja predšolske vzgoje, ekološkega turizma, kmetijstva, informatike oziroma računalništva, oblikovanja materialov, kamnoseštva in fotografije, jezikoslovja in posebej slovenskega jezika.

Tudi v prihodnje se bo dopolnjevalo in nadgrajevalo zbirko leposlovnega gradiva za različne starosti in zahtevnostne stopnje.

Kljub krčenju sredstev bo potrebno pospešeno kupovati kakovostno neknjižno gradivo (filmi, glasba, zvočne knjige, računalniška orodja, slovarji in podobno), saj je v tem pogledu knjižna zbirka naše knjižnice pod slovenskim povprečjem.

Z donacijami in darovi se lahko omili upad pri prirastu gradiva, čeprav seldnje ne prispeva odločilno h kakovosti same zbirke.

Izjema so projekti, kot je bila nabava Slave vojvodine Kranjske (s katerimi se namerava  nadaljevati do nakupa preostalih dveh knjig), in t.i. Villanijeva zbirka antikvarnega gradiva. Pomembno je ustvariti vzdušje, ki bo poudarjalo pomen in vrednost tovrstnih akcij posameznikov in podjetij. Predvideno je postopno opremljanje knjižničnega gradiva z nalepkami za grafično/barvno označevanje različnih področij z namenom lažjega iskanja tako za zaposlene kot za  obiskovalce.

Prav tako je v načrtu zagotoviti izpolnjevanje zahtev po izločanju do 5 % gradiva (zastarelega, poškodovanega, malo izposojenega idr.) na leto iz obstoječe zbirke.

 

3.2     Spodbujanje bralne kulture in razvijanje informacijske pismenosti

Kosovelova knjižnica si sistematično prizadeva za knjižno, knjižnično in književno vzgojo ter bralno/informacijsko/splošno pismenost posameznika in ciljnih skupin, od predbralnega obdobja do konca življenja. Širok izbor dejavnosti omogoča višanje kakovosti bivanja v vseh življenjskih obdobjih. Posebna pozornost je namenjena kulturni vzgoji kot presečišču kulturnega in izobraževalnega, zaradi česar se izvajajo številne oblike in vsebine (vzgoja bralca, poslušalca in ustvarjalca) v sodelovanju z vzgojitelji in učitelji na različnih stopnjah izobraževanja.

Nadaljevalo se bo z že uveljavljenimi projekti, kot so Bralni palček v predšolskem obdobju, redne ure pravljic za različne zrelostne skupine otrok in mladostnikov, redni obiski osnovnošolskih otrok na igralnih urah s knjigo, likovne in knjižne razstave z obiski avtorjev,Križem…Kras skozi čas, novoletne pravljice ipd.

Srednješolcem je namenjen projekt Rastem s knjigo ter ogledi razstav, ki vključujejo knjižnično vzgojo z informacijskimi znanji in prostovoljstvom. Mladino se vključuje v ustvarjalno nastajanje zgibank in predstavitve knjig ter srečanja z avtorji. Strokovnjakom različnih področij so namenjeni posveti in strokovna srečanja, s katerimi spodbujamo dialog med prebivalci in njihovo aktivnejšo vlogo v javnih zadevah (naravna in kulturna dediščina, arhitektura, prostorsko načrtovanje, kras in Kras, gospodarski razvoj, sodelovanje s Slovenci v Italiji, preživetje, prevajalstvo ipd.).

Bralcem s posebnimi potrebami je namenjen projekt Magajnova bralna značka, ki se ga bo izvajalo tudi v prihodnje v sodelovanju z VDC in povabilom drugih skupnosti (Šent, Socialno-varstveni zavod Dutovlje, Osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami).

Obenem se spodbuja raziskovanje del domačih avtorjev skozi različna srečanja, kot so Simpozij o Bogomirju Magajni, prireditev ob obletnici rojstva in smrti Srečka Kosovela ali različna srečanja s Štrekljevim in Rožančevim nagrajencem ter predstavitev njihove ustvarjalnosti s knjižno razstavo in pogovorom.

 

Programi in projekti za dvig zavesti o pomenu branja, funkcionalne pismenosti in razvoja bralne kulture:

 

–          dostopnost novosti na domači strani, Cobiss/Opac,

–          prireditvena,  razstavna dejavnost in obveščanje preko medijev,

–          CVŽU-Točke za vseživljenjsko učenje,

–          predstavitve v Tednu vseživljenjskega učenja (ožji in razširjeni termin),

–          dan splošnih knjižnic,

–          dan odprtih vrat kulture,

–          promocija branja slovenskih avtorjev preko projekta Primorci beremo (zelo uspešen projekt bralne kulture, v katerega so vključena nekatera subvencionirana dela),Magajnova bralna značka pa je namenjena ljudem s posebnimi potrebami,

–          posvet o dr. Bogomirju Magajni v sodelovanju z Bralnim društvom Slovenije, Bralnim društvom Primorske in visokošolskimi zavodi – organiziran letno, obravnava enega Magajnovega dela in vsaj dveh spremljajočih knjižnih novosti s podobno tematiko kot v Magajnovemu delu,

–          tedenska dejavnost za promocijo literature in branja: predstavitve knjig, posveti, srečanja študijskih krožkov (vsakič je razstavljena ustrezna literatura), razstave,

–          projekt v sodelovanju Rastem s knjigo,

–          kviz na starejše osnovnošolce-najstnike Kras z igro skozi čas,

–          razne oblike sodelovanja z vrtci, šolami, starši, društvi (Medobčinsko društvo prijateljev mladine in drugi, kot so ZBDS in njene sekcije, DBP-Društvo bibliotekarjev Primorske idr.).

 

Obenem je potrebno poudariti, poleg oblikovanja domoznanske zbirke v sodelovanju z lokalnimi prebivalci, tudi predstavitev knjižnice na internetu. Prednosti tovrstne predstavitve prinašajo veliko prednosti na različnih ravneh:

–          povečano prepoznavnost knjižnice in s tem povezanim pridobivanjem novih članov-bralcev,

–          izoblikovanje kulturne identitete in možnosti vzpostavljanja kulturnega turizma v občini ter

–          spodbujanje k branju, tudi preko raznovrstnih študijskeih krožkov, kot so bralni, potopisni, »zgodbarnica«, s katerimi se obenem spodbuja in razvija različne oblike pismenosti, ki jo podpira uporaba ustreznega knjižničnega gradiva.

 

Knjižnica že dalj časa sodeluje s številnimi partnerji, posamezniki in institucijami v Sloveniji in Italiji, najpogosteje z javnim sektorjem na področju založništva (redne založbe: Libris, Študentska založba, Mladinska knjiga, Mladika, Založništvo tržaškega tiska), avtorstva, literature in izobraževanja, medicine, športa, obrti, turizma in drugih kulturnih in gospodarskih dejavnosti.

Možnosti za sodelovanje z zasebnimi partnerji je veliko in niso zanemarljive. Sodelovanje z drugimi kulturnimi ustanovami, izobraževalnimi institucijami in regionalnimi mediji na vseh ravneh prispeva k skupnemu promoviranju bralne kulture.

Omeniti velja nakup subvencioniranih knjig.

Namesto več izvodov popularne knjige bo potrebno kupiti in usmeriti v branje manj popularno, a bolj kakovostno, in s tem spodbujati zahtevnejše branje. Potrebno bo tudi angažirati strokovne delavce pri promoviranju in informiranju uporabnikov in bralcev o načinih izboljšanja informacijske pismenosti in bralne kulture ter postopno spodbujati bralce h kakovostnejšemu branju. Razvoj informacijske pismenosti zagotavlja knjižnica z dostopom do elektronskih publikacij, elektronskih virov in informacij javnega značaja.

Dejstvo je, da je knjižnično gradivo eno od treh pomembnih členov verige, knjiga (ali neknjižna različica) – bralec – strokovni delavec, ki odigrava pomembno vlogo spodbujevalca pri uporabi knjižničnega gradiva.

 

3.3     Upoštevanje potreb okolja

 

Na območju navedenih občin so prisotne različne negospodarske in gospodarske dejavnosti. V javnem interesu se izvajajo pod okriljem javnih zavodov poleg knjižničarske dejavnosti v sklopu Kosovelove knjižnice Sežana (osnovnošolsko in srednješolsko knjižničarstvo spadata pod izobraževanje) še dva programa, umetniški programi v Kosovelovem domu in muzejska dejavnost Goriškega muzeja Nova Gorica, ki skrbi tudi za premično zbirko Kosovelove domačije. Pod ljubiteljsko kulturo spadajo dejavnost Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – Območna enota Sežana, mednarodna literarna nagrada Vilenica in literarna nagrada Mlada Vilenica, Štrekljeva terRožančeva nagrada, Primorska poje, društva ter njihove zveze na glasbenem področju (zborovsko petje, instrumentalna glasba) in področju vizualnih umetnosti (fotografija, slikarstvo, oblikovanje materialov), gledališke in plesne dejavnosti, literarno, področje etnologije, dejavnost Kosovelove sobe in Kosovelove domačije.

Kot medije knjižnica pojmuje vsa občinska glasila, pod naravno in kulturno dediščino pa prišteva Zavod Park Škocjanske jame, vzdrževanje Botaničnega parka, vzpostavitev muzeja kamnoseštva, kulturne objekte in sakralne spomenike ter številne kulturne, učne in naravoslovne poti. Kulturnega, izobraževalnega in vzgojnega pomena so muzejske etnološke in druge zbirke v zaledju Krasa in v Brkinov.

Vsakoletno se v Knjižnici Komen predstavi Štrekljevega in Rožančevega nagrajenca, v Knjižnici Divača pa je vsakoletni simpozij posvečen raziskovanju del Bogomirja Magajne.

V knjižnici je na voljo gradivo, ki obravnava snov, upoštevajoč potrebe okolja, kot je otroško in socialno varstvo in skrbstvo, osnovna šola, zdravstvo, srednje, višje in viso šolstvo z več smermi, posebej je urejeno gradivo, namenjeno Višji in visoki šoli za oblikovanje materialov in fotografijo Sežana, ki prostoru prinaša nove izzive in nove dimenzije.

Med izobraževalnimi zavodi, ki delujejo v okolici sta še Glasbena šola Sežana in Ljudska univerza s programi za pridobitev izobrazbe, poklicno usposabljanje in izpopolnjevanje, z jezikovnimi tečaji in tečaji za prosti čas, ki obenem vključujejo tudi fotografijo.

Med gospodarskimi dejavnostmi je razvita storitvena dejavnost zunanje trgovine, transporta in skladiščenja blaga kot tudi ustrezne službe države s policijo in carino. Večja gospodarska podjetja so: Tovarna lepil Mitol, Kras s pršutarno, Vinakras Sežana, Krasoprema Dutovlje, Cimos Senožeče, IMAS d.o.o. in Gold Club Sežana.

Pomemben je obenem delež malih podjetij, ob katerih imata pomembno vlogo Inkubator in Podjetniško pospeševalni center Sežana, in delež prebivalstva, vključenega v kmetijsko dejavnost. Potrebno je omeniti svetovno znano Kobilarno Lipica, Park Škocjanske jame in številne kraške jame. Turizem se razvija ob številnih naravoslovno-kulturnih učnih poteh z upoštevanjem naravne in kulturne dediščine naših krajev.

Vse navedene dejavnosti Kosovelova knjižnica spremlja in povezuje ter organizira številne oblike in vsebine širjenja bralne kulture, bralne, informacijske in splošne pismenosti.

Poseben značaj določa Kosovelovi knjižnici obmejnost in iz nje izhajajoče in razvito sodelovanje s primorskimi založbami, slovenskima tržaškima založbama in drugimi založbami, knjigarnami ter slovenskimi organizacijami in posamezniki širšega slovenskega kulturnega prostora.

V prihodnosti bo potrebno okrepiti nabavo literature namenjene iskalcem zaposlitev, saj se je število nezaposlenih bistveno povečalo v letu 2012 ob stečaju gradbenega podjetja Kraški zidar, ob zaprtju blagovnice Merkur ter stečaju ali zaprtju drugih manjših podjetji na območju štirih občin. Prav tako se bo okrepila svetovalna dejavnost strokovnih delavcev, ki bodo odigrali pomembno vlogo pri iskanju virov znanja ali razvedrila za osebe v tovrstni stiski.

 

3.4     Upoštevanje aktualnosti knjižničnega gradiva

 

Kakovost knjižne zbirke je v veliki meri odvisna od aktualnosti gradiva, zato si bo knjižnica prizadevala zagotoviti nakup gradiva, ki predstavlja nova znanstvena in strokovna spoznanja. Prav tako bo potrebna zagotovitev nakupa novih del na področju literarnega ustvarjanja in novih prevodov klasičnih literarnih del ter s posodabljanjem referenčnega gradiva tako v knjižni kot v elektronski obliki.

Sočasno se bo okrepilo odpis gradiva, ki več let ni bilo izposojeno, ki je zastarelo ali poškodovano.

 

3.5     Upoštevanje zastopanosti knjižničnega gradiva na različnih medijih

 

Število enot neknjižnega gradiva je leta 2011 dosegalo 0,15 enot na prebivalca, kar je daleč izpod standardov priporočenega števila od 0.4 enot na prebivalca. Pričakuje se, da se bo slika občutno izboljšala že konec leta 2012, saj je okrepljena nabava tovrstnega gradiva, predvsem filmov na DVD nosilcih.

Obenem se načrtuje nakup gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami. Obseg tovrstnega nakupa bo odvisen od ponudbe na trgu in od knjižničnih finančnih možnosti.

Prav tako se uporabnikom – v sodelovanju z območno Osrednjo knjižnico Srećka Vilharja –  zagotavlja oddaljen dostop do informacijskih virov IUS-INFO, Gvin.com, EBSCO-host, Oxford Reference, Oxford Art Online, Oxford Music Online ter spletne časopise, kot so Knjižnica, Sodobna pedagogika in drugo strokovno gradivo.

V letu 2013 si bo knjižnica prizadevala zagotoviti oddaljen dostop tudi do Britannica Online Encyclopedia.

V pričakovanju širše ponudbe e-knjig je knjižnica leta 2012 začela z izobraževanjem in ozaveščanjem zaposlenih o možni uvedbi izposoje tovrstnega gradiva. Zaradi denarnih omejitev, bo knjižnica pristopila k uvedbi izposoje e-knjig in bralnikov, ko bodo domače založbe zagotovile ustrezno in finančno sprejemljivo ponudbo.

3.6     Omogočanje enake dostopnosti knjižničnega gradiva za vse prebivalce

 

Dostopnost knjižničnega gradiva se zagotavlja z razvejano knjižnično mrežo in urnikom večje odprtosti, kot jo določajo standardi in s promocijo na najrazličnejše načine za starostno in interesno različne ciljne skupine in posameznike. Z osrednjo Kosovelovo knjižnico v Sežani in njenimi tremi enotami v Divači, Kozini in Komnu, s premično zbirko v Senožečah in z bibliobusnimi postajališči, (le-teh je 16 in njihovo knjižnično dejavnost izvaja območna Osrednja knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra v dogovoru z občinama Divača in Hrpelje-Kozina), oskrbuje prebivalce na območju, ki mu služi. Med njenimi člani so tudi Slovenci iz zamejstva in tuji državljani.

Večjo dostopnost zagotavlja z medknjižnično izposojo na območju Krasa, Brkinov in celotne Slovenije ter z digitaliziranim in e-gradivom. Enake možnosti dostopa se zagotavljajo na različne načine – arhitektonsko odstranjevanje ovir za dostop, namenjen invalidom, starejšim občanom in staršem z otroškimi vozički.

Številčno pomeni porazdelitev gradiva po deležih glede na število prebivalstva in deležih, ki ga prispevajo posamezne občine za knjižnično gradivo – Sežana 50,78%, Divača 16,35%, Hrpelje-Kozina 17,55% in Komen 15,32%.

Dostopnost gradiva je skladno z deleži oz. številom prebivalstva zagotovljena v štirih knjižnicah, premični zbirki in 16-ih postajališčih potujoče knjižnice.

Uporabnikom je gradivo dostopno v času odprtosti, kar za osrednjo knjižnico predstavlja 60 ur tedensko, v enoti Knjižnica Kozina je zagotovljena nadstandardna odprtost (pet dni v tednu in 32 ur odprtosti), to je v primerjavi s standardi 160%. Knjižnica Divača je odprta štiri dni v tednu, ali skupaj 28 ur za izposojo. Manj dni odprtosti v tednu ima le Knjižnica Komen, trije dnevi – 20 ur. Prireditvena dejavnost, odprtja fotografskih, likovnih in knjižnih razstav, srečanja študijskih krožkov pa se odvijajo izven navedenih ur odprtosti. Dostop do vzajemnega kataloga imajo vse organizacijske enote.

V času zaprtosti so omogočene nekatere računalniške storitve: rezervacije, podaljšanja roka izposoje, naročila za medknjižnično izposojo, informiranje na domači strani o gradivu, novostih, prostem gradivu, prireditveni dejavnosti itd.

3.7     Financiranje nakupa gradiva in obseg prirasta v letu 2013

Nakup gradiva financiramo s soudeležbo lastnih sredstev, sredstev občin, Ministrstva za kulturo RS ter darovanja.

 

Specifikacija prihodkov v EUR Načrt. 2011 Realizacija 2011 Odstotek Načrt.

2012

Realizacija do 9. 2012 Načrt. 2013
Sredstva Ministrstva za kulturo RS 65.975,00 37.506,00 56,85 % 55.000,00 26.098,00 50.000,00
Sredstva občin 49.025,00 43.7

 

40,00

89,22 % 32.795,00 18.250,00 30.750,00
Lastna sredstva 25.000,00 26.963,93 107,86 % 25.000,00 16.093,00 25.000,00
Ostali sofinancerji (donacija zaSlavo …) 0,00 2.100,00 800,00
Prihodki skupaj: 140.000,00 110.309,93 78,79 % 112.795,00 60.441,00 106.550,00

Doseženi prihodki za nabavo gradiva v letu 2011 in 2012

 

Pozornost se pri nabavi posveča tudi strokovnemu gradivu, ki ga potrebujejo študentje za redne in izredne študijske programe. Delež gradiva namenijo visokošolske organizacije s študijskimi smermi v Sežani. Glede na jezik je največ gradiva v slovenskem jeziku, sledi mu gradivo v angleškem in nemškem jeziku. Pri nabavi gradiva odstopamo le v mejah dovoljenega deleža.

 

 

4.     Zaključek

Za 24.796 prebivalcev se načrtuje nakup 5.327 enot knjižničnega gradiva. Od omenjenega števila, 4.827 enot knjižnega gradiva, ali 3.300 naslovov, kar predstavlja 0,19 enote knjižnega gradiva in 0,01 enote neknjižnega gradiva na enega prebivalca. Načrtujemo 240 naslovov informativnega periodičnega tiska (časnikov in časopisov) v osrednji knjižnici,  in 25 naslovov na organizacijsko enoto. Od skupnega števila 3.100 naslovov predvidevamo za otroke in mladino 990 naslovov, ali 30% od naslovov vsega gradiva z minimalnim in dovoljenim odstopanjem. Knjižnica si želi obdržati načrtovano razmerje 60:40 med strokovnim gradivom in leposlovjem z dovoljenim odstopanjem. Načrtovana odprtost je 60 ur tedensko, organizacijske enote v povprečju presegajo delež odprtosti organizacijskih enot v skladu z določbami Uredbe.

Dostop do vzajemnega kataloga je mogoč v osrednjih knjižnici in vseh njenih enotah, torej 100%. Tudi odprtost je nadstandardna, zato upravičeno pričakujemo obrat izposoje po standardu, to je 3.

Načrtovana povprečna cena na posamezno enoto je 20,00 EUR, kar bomo dosegli z uveljavljanjem najvišjih možnih popustov. Nakup po splošnih kriterijih znaša 106.550,00 EUR (od tega je delež gradiva za odrasle 74.550,00 EUR, delež gradiva za otroke in mladino pa 32.000,00 EUR).

Iz občinskih sredstev štirih ustanoviteljic je predvidenih 30.750,00 EUR, finančna soudeležba Kosovelove knjižnice – predlagateljice je 25.000,00 EUR, od Ministrstva za kulturo RS pa pričakujemo 50.000,00 EUR.

Zaradi nižjih sredstev za nakup bo potrebno več pozornosti posvetiti nabavni politiki in v še večji meri spodbujati uporabo medknjižnične izposoje strokovnega gradiva iz drugih knjižnic našega območja.

Obenem bo potrebno dodatno pozornost posvetiti obveščanju uporabnikov o krčenju sredstev za nakup gradiva ter o odločitvah, ki jih moramo sprejeti pri načrtovanju nabave.

 

Sežana, november 2012

 

Bojan Kavčič

v.d. direktorja

© 2015 Kosovelova knjižica Sežana. Vse pravice pridržane.
Izvedba KREJZI