Letni načrt nakupa gradiva za leto 2012

Sežana, 4. 11. 2011   Št.: 6.1-2011

LETNI NAČRT NAKUPA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA: 2012

UVOD

Pravna podlaga in smernice nabavne politike Kosovelove knjižnice Sežana so strokovna določila Zakona o knjižničarstvu (Zknj-1), Ur. l. RS št. 87/2001, 96/2002, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Ur. l. št. 77/2007 – Uradno prečiščeno besedilo, 56/2008  in 4/2010, Zakon o pogojih za opravljanje reproduktivne video in avdio dejavnosti, Zakon o zavodih (1991, 1994), Zakon o javnih financah (1999, 2000, 2001, 2002), Zakon o lokalni samoupravi (1993), Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP), Ur. l. RS št. 21/1995, 9/2001, 30/2001, 43/2004, Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS), Ur. l. RS št. 86/2004, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), Ur. l. št. 24/2003, št. 117/2006, Zakon o založništvu (ZZal), Ur. l. SRS št. 25/1978 (27/1978-popr.), 42/1986, Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, Ur. l. RS št. 73/2003, Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah in stroškov krajevnih knjižnic, Ur. l. RS št. 19/2003, Pravilnik o razvidu knjižnic, Ur. l. RS št. 105/2003, Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila, Ur. l. RS št. 42/2004, Pravilnik o sestavi in vodenju registra knjižnic, Ur. l.  LRS, št. 15/1962, Pravilnik o izvedbi postopkov javnega poziva in javnega razpisa, Ur. l. št. 19/2009, ustreznih ISO- standardov, Navodil o izvajanju določb drugega in tretjega odstavka 2. člena Pravilnika o splošnih pogojih poslovanja Kosovelove knjižnice Sežana (2003), Uredba o metodologiji za določitev osnov za izračun  sredstev za izvajanje  javne službe na področju kulture, Ur. l. RS št. 100/2003, Uredba o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji, Ur. l. RS št. 19/99, 60/99 ZSRR, Uredba o osnovnih storitvah knjižnic, Ur. l. RS št. 29/2003, Standardi za splošne knjižnice za obdobje od 1. 5. 2005 do 30. 4. 2015, Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 21. 4. 2005, Manifest o splošnih knjižnicah, 1994, Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2008-2011 (ReNPK0811), Ur. l. RS  št. 35/2008, Sporazum o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij med Občino Sežana, Občino Divača, Občino Hrpelje-Kozina in Občino Komen ter delitvi premoženja prejšnje Občine Sežana na dan 31. 12. 1994, Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji (2007), Strateški načrt Kosovelove knjižnice za obdobje 2008-2011, Poročilo o delu Kosovelove knjižnice Sežana 2009 in 2010, Program dela Kosovelove knjižnice Sežana 2012 ter drugi predpisi s področja kulture oziroma ustreznih področij za univerzalno rabo in navodil v strokovnih priročnikih.

Najstarejši pisni vir izpričuje, da je knjižnica v Sežani obstajala leta 1851, medtem ko govorimo o organizirani knjižnični dejavnosti z ustanovitvijo Ljudske knjižnice Sežana 1948. leta, o prisotnosti bralne kulture pa veliko prej. Odnos do slovenske literature in s tem besede se je izkristaliziral in utrdil v času fašizma, ko so ljudje poskrili slovenske knjige in jih po vojni zbrali v knjižnici. Skozi obdobja svojega delovanja je uspela vzpostaviti v svojem okolju številne vezi s posamezniki ter družbenimi in gospodarskimi subjekti.
Danes je Kosovelova knjižnica Sežana glede na število prebivalcev knjižnica 3. tipa in z  geografskega gledišča služi območju štirih občin (Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen) s tipično obmejno lego, v središču neločljivega Krasa in Brkinov, kar daje območju in prebivalcem svojstven značaj.  Od leta 2002 spada pod njeno okrilje tudi Kosovelova domačija v Tomaju.
Razvoj območja so pospešile, tako nove cestne in železniške povezave (v sredini 19. stoletja izgradnja Južne železnice, ki je povezala Ljubljano, Dunaj in Trst) kot tudi dejavnost izobraževalnih in kulturnih institucij, med katerimi ima pomemben vpliv Kosovelova knjižnica s svojoo ponudbo in promocijo knjižničnega gradiva in storitev.
Na območju navedenih občin so prisotne različne negospodarske in gospodarske dejavnosti. V javnem interesu se izvajajo pod okriljem javnih zavodov poleg knjižničarske dejavnosti v sklopu Kosovelove knjižnice Sežana (osnovnošolsko in srednješolsko knjižničarstvo spadata pod izobraževanje) še dva programa, umetniški programi v Kosovelovem domu in muzejska dejavnost Goriškega muzeja Nova Gorica, ki skrbi tudi za premično zbirko Kosovelove domačije. Pod ljubiteljsko kulturo spadajo dejavnost Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – Območna enota Sežana, mednarodna literarna nagrada Vilenica in literarna nagrada Mlada Vilenica, Štrekljeva nagrada, Primorska poje, društva ter njihove zveze na glasbenem področju (zborovsko petje, instrumentalna glasba) in področju vizualnih umetnosti (fotografija, slikarstvo, oblikovanje materialov), gledališke in plesne dejavnosti, literarno, področje etnologije, dejavnost Kosovelove sobe in Kosovelove domačije. Pod medije spadajo vsa občinska glasila, pod naravno in kulturno dediščino pa Zavod Park Škocjanske jame, vzdrževanje Botaničnega parka, vzpostavitev muzeja kamnarstva, kulturni objekti in sakralni spomeniki ter številne kulturne, učne in naravoslovne poti. Kulturnega, izobraževalnega in vzgojnega pomena so muzejske etnološke idr. zbirke po zaledju Krasa in v Brkinov.  Vsako leto se v Knjižnici Komen predstavi Štrekljevega in Rožančevega nagrajenca, v Knjižnici Divača pa je vsakoletni simpozij o delu Bogomirja Magajne.
Prisotno je tudi otroško in socialno varstvo in skrbstvo, osnovno šolstvo, zdravstvo, srednje, višje in visoko šolstvo z več smermi, posebej Višja in visoka šola za oblikovanje materialov in fotografija Sežana, ki prostoru prinaša nove izzive in v prostor vnaša nove dimenzije.  Med izobraževalnimi zavodi sta še Glasbena šola Sežana in Ljudska univerza s programi za pridobitev izobrazbe, poklicno usposabljanje in izpopolnjevanje, jezikovnimi tečaji in tečaji za prosti čas, ki vključujejo tudi fotografijo.
Med gospodarskimi dejavnostmi je razvita storitvena dejavnost zunanje trgovine, špedicije, transporta in skladiščenja blaga kot tudi ustrezne službe države s policijo in carino.  Večja gospodarska podjetja so: Tovarna lepil Mitol, Kras s pršutarno, SGP Kraški zidar, Jadran Sežana, Vinakras Sežana, Krasoprema Dutovlje, Aluminij Komen. Pomemben je tudi delež malih podjetij, ob katerih imata pomembno vlogo Inkubator in Podjetniško pospeševalni center Sežana, in delež prebivalstva, vključenega v kmetijsko dejavnost.  Na tem področju bi omenili še svetovno znano Kobilarno Lipica, Park Škocjanske jame in številne kraške jame. Ob številnih naravoslovno-kulturnih učnih poteh z upoštevanjem naravne in kulturne dediščine se je razvil turizem.
Vse navedene dejavnosti Kosovelova knjižnica spremlja in povezuje ter organizira številne oblike in vsebine širjenja bralne kulture, bralne, informacijske in splošne pismenosti.  Značaj Kosovelove knjižnice določa tudi obmejnost in iz nje izhajajoče in razvito sodelovanje s primorskimi založbami, slovenskima tržaškima založbama in drugimi založbami, knjigarnami ter slovenskimi organizacijami in posamezniki širšega slovenskega kulturnega prostora.

KAKOVOST IN DOSTOPNOST NAČRTOVANEGA NAKUPA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA V LETU 2012

Poslanstvo knjižnice je širjenje bralne kulture in pridobivanje novih članov, s čimer omogoča, podpira in uresničuje  vseživljenjskost učenja. V prizadevanju za razvoj in vzdrževanje splošne, bralne, funkcionalne in informacijske pismenosti prebivalstva zbira, naroča, strokovno obdeluje, popularizira, izposoja in pospešuje nenehno uporabo knjižničnega gradiva. Z uresničevanjem potreb posameznika uresničuje potrebe prebivalstva brkinsko-kraških občin (Kras v Sloveniji in Italiji) in s tem prispeva k širšemu družbenemu razvoju.

Širši cilji
Knjižnični strokovni delavci si s svojim delom prizadevamo k skupnemu cilju, to je prispevati k nenehnemu družbenemu razvoju, ki se nanaša na različna področja človekovega življenja in dela in s tem izboljševanju kulturne in izobrazbene ravni (slovenskega) naroda. Govorimo o skrbi, da na različnih nosilcih shranjeno znanje najde pot do pravih ljudi v ustreznem času ter z njihovo pomočjo pospešuje (osebnostni in strokovni ali znanstveni) razvoj posameznika in človeštva, ne zgolj prebivalstva območja, ki mu služi.
Razvoj kulture vseživljenjskega učenja in izobraževanja vključuje skrb za bralno kulturo različnih starosti prebivalstva, od predbralnega obdobja do konca življenja in se uresničuje (s spoštovanjem določil mednarodne in državne zakonodaje) ne glede na starost, spol, raso, barvo kože in versko pripadnost. Pokazatelj  razvoja je tako demokratizacija družbe kot tudi višja kakovost življenja.

Z nabavno politiko strokovni delavci uresničujejo zahteve, potrebe in želje prebivalstva, pravnih oseb in posameznikov, ki jim služi knjižnično gradivo za formalno in neformalno izobraževanje, vseživljenjsko učenje, za raziskovanje, prosti čas in razvedrilo, osebnostno in osebno rast ter posredno vpliva na demokratizacijo družbe in družbeni razvoj. Kot posebnosti okolja bi omenila toliko bolj prisotno skrb za materinščino v obmejnem prostoru, kjer se na t. im. stičišču treh svetov stikajo slovenska, italijanska in hrvaška kultura. Obenem je to stalen in prehoden prostor, v katerega prihajajo posamezniki drugih kultur, narodnosti in posebnih zahtev. Posebej moram omeniti tudi, da je prebivalcem veliko pomenil dosedanji nakup gradiva za demografsko ogrožena naselja v skladu z Uredbo o območjih. S svojo dejavnostjo torej podpira formalno in neformalno izobraževanje, gospodarske in negospodarske dejavnosti ter interesno in starostno različne posameznike in skupine.
Podpira formalno izobraževanje, ki zajema osnovnošolske in srednješolske programe ter raznolike in razvejane študijske programe Ljudske univerze Sežana in Visokošolskega središča Sežana, ki s postopnim vključevanjem novih visokošolskih programov v prostor terja okrepitve in osvežitve strokovne literature s področja uprave, prava, računalništva, hotelirstva, poslovnega turizma in turizma z organizacijo dela ter oblikovanja materialov in fotografijo, kamnito naravno in kulturno dediščino, kamnoseštvo in druge gospodarske in družbene dejavnosti.
Neformalno izobraževanje – v smislu prizadevanja za medgeneracijsko, vseživljenjsko učenje in delovanje v obmejnem prostoru in Evropski skupnosti služi posebna jezikovna literatura in literatura za medkulturno spoznavanje, sporazumevanje in bogatenje s kulturnim sovplivanjem. Že drugo leto deluje Univerza za tretje življenjsko obdobje Danilo Dolci Sežana, ki se je iz dveh razširila na osem študijskih programov (jezikovni z angleškim, italijanskim in slovenskim jezikom, Slovensko ljudsko izročilo 1 in 2, Likovna ustvarjalnost 1 in 2, Muzej Krasa: preteklost za prihodnost in Restavratorstvo pohištva).
Od leta 2000, ko je v knjižnici deloval prvi, bralni študijski krožek, se je dejavnost razširila na deset študijskih krožkov (bralni, potopisni, likovni, zeliščarski, osebna rast, alternativno zdravljenje). Kosovelova knjižnica Sežana je središče spodbujanja bralne kulture in osrednji center informacijske družbe v lokalni skupnosti. Skozi knjižnično dejavnost uresničuje javni interes za slovenski jezik, za knjigo in verigo sodelujočih (knjižnic, založnikov in avtorjev) ter promocijo knjig, neknjižnega gradiva, branja in avtorjev. Skrbi za sinergijsko povezovanje področij izobraževanja, znanosti, gospodarstva in umetnosti. S povezovanjem med umetnostmi in kritičnim izborom gradiva in dejavnosti se bori proti komercializaciji. Za izboljšanje storitev se povezuje vertikalno, v smislu boljše promocije in prenosa dobrih praks horizontalno. Ves čas si prizadeva k uveljavljanju in spoštovanju Standardov za splošne knjižnice v svojem okolju in njihovemu približevanju in uresničevanju. Ob načrtovanju premišljeno vključuje različne segmente populacije, po različnih področjih, osebnih interesih, tudi ranljive skupine, vse starostne skupine, s posebnimi potrebami, vse sloje prebivalstva, od živečega v večjih naseljih do kmečkega prebivalstva. Z raznolikimi izobraževalnimi oblikami in usposabljanjem zaposlenih ter ozaveščanjem prebivalstva uresničuje vseživljenjsko učenje in tako dviguje splošno, funkcionalno, digitalno in informacijsko pismenost ter preko razvoja posameznikov prispeva k družbeni rasti.
Sočasno pomeni knjiga (ne glede na pisno podlago) središče dialoga in delovanja knjižnice, založnikov in avtorjev. Knjiga je sestavni del knjižnične zbirke, ki odraža vrhunsko ustvarjanje na področju leposlovja in znanosti, posebej humanistike.
Kaj bomo še upoštevali in katerim ciljem sledili pri oblikovanju knjižnične zbirke v letu 2012, da bo kakovostna?
Da bo delovanje knjižnice uspešno, je potrebno (ob kakovostnem kadru in prostorskih rešitvah) zagotoviti za njeno uspešno delovanje KAKOVOSTNO knjižnično zbirko, aktualno in prilagojeno potrebam uporabnikom in ciljem v zvezi z bralno kulturo, informacijsko, bralno in splošno pismenostjo ter vseživljenjskim učenjem in izobraževanjem:
–  uresničevanje javnega interesa skozi dobro ponudbo kakovostnega gradiva, informacij in storitev, ki so osredotočene na kulturne, izobraževalne, informacijske in socialne potrebe okolja, na informacijsko opismenjevanje in vseživljenjsko učenje,
– nabava študijskega gradiva, s katerim se upoštevajo informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe okolja z upoštevanjem zahtev strokovnih delavcev, potreb in želja članov in obiskovalcev knjižnice, članov sveta knjižnice, ki zastopajo prebivalce občin, v katerih ima Kosovelova knjižnica enote in tudi potreb Slovencev iz Italije, ki so naši člani, posebej potrebe pravnih oseb,
– kakovost knjižničnega gradiva mora ustrezati po vsebinski in oblikovalski plati,
– spremljanje naraščajočih potreb po pravnih znanjih in s tem pravni literaturi, (zakoni, katerih izpolnjevanje določil je podvrženo inšpekcijskem pregledom),
– odkup večjega deleža subvencioniranih del v slovenskem jeziku oziroma zahtevnejše literature s poudarkom na slovenskih avtorjih oziroma zastopanost vsaj 15-ih procentov naslovov publikacij v javnem interesu (katerih izdajo v zadnjem letu finančno podpira Javna agencija za knjigo v okviru založniških programov in projektov s področja kulture) v vsaki organizacijski enoti knjižnice,
–  odkup večjega deleža umetniške avdiovizuelne produkcije,
–  spremljanje in zagotovljanje domoznanskega gradiva, posebna pozornost velja oskrbi z gradivom domoznanske vrednosti; še nadalje spremljanje in zagotavljanje literature o tradicionalni kamnoseški dejavnosti, obrteh in uporabi njihovih izdelkov v sodobnem času, o arhitekturni kamniti ter naravni in kulturni dediščini; krasu in Krasu, muzeju, logističnem centru, učnih poteh,
– posebej zastopanost gradiva za dopolnjevanje ustrezne študijske literature za navedene programe formalnega in neformalnega izobraževanja;
– v okviru finančne zmožnosti slediti kriteriju o raznovrstnosti knjižničnega gradiva; zagotoviti kriteriju aktualnosti gradiva, kar vpliva na ozaveščenost članstva o določeni problematiki; v ta sklop sodi gradivo, s katerim uresničujemo splošno človekovo pravico po informiranju, izobraževanju, učenju in vseživljenjskem učenju, rekreaciji, zabavi, znanju in aktivni soudeležbi v družbenem življenju svojega okolja; posebej literaturo, ki omogoča interdisciplinaren pristop pri reševanju določene problematike,
– gradivo za sklope srečanj študijskih krožkov (Likovno izražanje, bralna študijska krožka Sončna ura in S knjižnim nahrbtnikom na potep, Ustvarjajmo skupaj, potopisni krožek Iz knjižnice v svet, krožek osebnostne rasti Spoznaj se, Uporaba zelišč in alternativno zdravljenje), izobraževanje starejših odraslih (tematska srečanja iz osebnostne in osebne rasti, medicine, zdrave prehrane, telesnega in duševnega zdravja, odvisnosti, ekološke teme), iz psihologije, sociale, pedagogike, andragogike in medicine ter študijski programi univerze za tretje življenjsko obdobje,
– predstavitve knjižnih novosti in podpora sklopu srečanj z imenitnimi osebnostmi, Rožančevim in Štrekljevim nagrajencem, književniki, diplomanti, strokovnjaki, spoznavanju dokumentarnih in umetniških filmov, literatura kot osnova za srečanja z ljudmi, ki ustvarjajo filme, iz zgodovine in umetnostne zgodovine ter širše kulture v sklopu zgodovinsko-kulturnih-filozoskih in socioloških predavanj, na katerih se srečamo s humanistično literaturo;
– skratka, prisotnost vseh področij znanstvenega in umetniškega ustvarjanja, ki se odraža v literaturi na različnih nosilcih in v primeru, da ni prevoda in literatura predstavlja nove doseške oziroma je novost tudi v drugih jezikih (angleški, italijanski), zagotoviti v drugih jezikih,
–  pridobivanje dodatnega gradiva za učenje in študij na različnih stopnjah formalnega izobraževanja in za potrebe neformalnega izobraževanja; posebej oblikovanje materialov, kamna, fotografija, informatika, turistika,
–  sledenje novim potrebam: gradivo o reševanju gospodarskih in osebnih kriz, slednje za odrasle bralce, otroke in mladino – gradivo s področja psihologije in vzgoje,
–  upoštevanje pripadnikov vseh generacij in ranljivih skupin (posebej tretjega življenjskega obdobja, otrok, ljudi s posebnimi potrebami); gre za literaturo o tem, kako živeti človeka vredno in kakovostno življenje in literaturo, ki podpira spoznanja iz medgeneracijskega učenja,
–  posebno pozornost bomo posvetiti literaturi o branju, gradivu o slovenskem jeziku in skrbi zanj, književnosti v slovenskem jeziku oziroma književnosti slovenskih avtorjev ter drugih, evropskih jezikih, literaturi o odnosih z drugimi narodi oziroma kulturami za spoznavanje in razumevanje različnih evropskih in neevropskih kultur,
–  literatura za ozaveščanje o pomenu bralne, splošne, informacijske in funkcionalne pismenosti ter pospeševanje navedenih pismenosti,
–   nabava gradiva na različnih medijih,
–   pridobivanje digitaliziranih in e-vsebin,
– dopolnjevanje temeljne zbirke s časopisjem po krajevnih knjižnicah in s tem približevanje standardu (postopno letno dopolnjevanje do števila 30 enot časnikov in časopisov v letu 2015) ter
–   letni prirast  gradiva, ki bo dejavno usmerjen k doseganju veljavnih standardov; s
standardi usklajeno nabavo gradiva (60:40 v korist strokovnega ter 70:30 v korist gradiva za odrasle, 90:10 v razmerju knjižnega s neknjižnim gradivom) z dopustnim odstopanjem (sledenje novim potrebam, nepredvideni izidi, gradivo za študijske krožke, formalno in neformalno izobraževanje v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje, v študijskih krožkih, usposabljanjih),
–  zastopanost raznovrstnosti področij strokovne literature in izdaje vsaj 50 slovenskih založb,
– sledili bomo cilju, da se z nabavljeno literaturo ustvari temelj za znanstveno in kulturno delo Krasa in na Krasu, vključno z Brkini.
Po splošnih kriterijih glede na število prebivalcev 24.495 načrtujemo za 4 organizacijske enote 5.640 enot knjižničnega gradiva oziroma 3.100 naslovov;  na prebivalca  načrtujemo 0,20 enot knjižnega in 0,03 enote neknjižnega gradiva, 244 naslovov informativnega periodičnega tiska v osrednji knjižnici, v povprečju 25 naslovov časnikov in časopisov v krajevnih knjižnicah (glede na manjšanje sredstev je mogoče doseganje stanadarda 30 enot do leta 2015 le v primeru upoštevanja brezplačnih časnikov in časopisov)); delež gradiva za otroke in mladino je 930 naslovov ali 30% z možnim minimalnim in dovoljenim odstopanjem, načrtovano razmerje naslovov med strokovnim in leposlovnim gradivom je 60:40.

DOSTOPNOST zagotavljamo z razvejano knjižnično mrežo in urnikom večje odprtosti kot jo določajo standardi in promocijo na najrazličnejše načine za starostno in interesno različne ciljne skupine in posameznike. Z osrednjo Kosovelovo knjižnico v Sežani in njenimi tremi enotami v Divači, Kozini in Komnu, s premično zbirko v Senožečah in z bibliobusnimi postajališči, (le-teh je 16 in njihovo knjižnično dejavnost izvaja območna Osrednja knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra v dogovoru z občinama Divača in Hrpelje-Kozina), oskrbuje prebivalce na območju, ki mu služi. Med njenimi člani so tudi Slovenci iz zamejstva in tuji državljani.  Večjo dostopnost zagotavlja z medknjižnično izposojo na območju Krasa, Brkinov in celotne Slovenije ter z digitaliziranim in e-gradivom. Enake možnosti dostopa se zagotavljajo na različne načine – arhitektonsko odstranjevanje ovir za dostop za invalide, starejše in starše z otroškimi vozički.
Številčno pomeni porazdelitev gradiva po deležih glede na število prebivalstva in deležih, ki ga prispevajo posamezne občine za knjižnično gradivo – Sežana 50,78%, Divača 16,35%, Hrpelje-Kozina 17,55% in Komen 15,32%. Dostopnost gradiva je skladno z deleži oz. številom prebivalstva zagotovljena v štirih knjižnicah, premični zbirki in 16-ih postajališčih potujoče knjižnice.
Uporabnikom je gradivo dostopno v času odprtosti, kar predstavlja za osrednjo knjižnico 60 ur tedensko, v enoti Knjižnica Kozina je zagotovljena nadstandardna odprtost (pet dni v tednu in 32 ur odprtosti), to je v primerjavi s standardi 160%. Knjžnica Divača je odprta štiri dni v tednu ali skupaj 28 ur za izposojo. Manj dni odprtosti v tednu ima le Knjižnica Komen, trije dnevi, 20 ur. Prireditvena dejavnost, odprtja fotografskih, likovnih in knjižnih razstav, srečanja študijskih krožkov, študijski programi univerze za tretje življenjsko obdobje pa se odvijajo izven navedenih ur odprtosti. Dostop do vzajemnega kataloga imajo vse organizacijske enote. V času zaprtosti so tudi omogočene nekatere računalniške storitve: rezervacije, podaljšanje, naročila za medknjižnično izposojo, informiranje na domači strani o gradivu, novostih, prostem gradivu, prireditveni dejavnosti itd.
Za leto 2012 načrtujemo enak obrat knjižnične zaloge kot v letu 2011 tudi zaradi manjše kupne moči prebivalstva in zaradi novih in dosedanjih projektov, ki temeljijo na širjenju bralne kulture, v študijskih skupinah Univerze za tretje življenjsko obdobje Danilo Dolci Sežana, na razstavah in drugih oblikah promocij knjižničnega gradiva, avtorjev, založb-založnikov in zbirk. Na JAK prijavljeni projekti bralne kulture tudi predvidevajo uporabo gradiva. Bolje nameravamo promovirati knjižnično gradivo in izrabiti vsakršno priložnost, da gradivo predstavljamo: v povezavi z aktualnim dogodkom, spominski dan, praznik, obletnice, sedanjost in preteklost, primerjava načina razmišljanja in pogledov.
Kljub navedenemu (delo z mladimi, odraslimi, po interesih, širjenje oblik in vsebin formalnega in neformalnega izobraževanja ter večjega števila študentske populacije, priseljencev in novih zaposlitev) pa zaradi brisanja neaktivnih članov, upravičeno  pričakujemo zastoj rasti deleža včlanjenih prebivalcev, to je 36,66% ali 9.270 članov.
Pričakujemo, da se bo struktura članov Kosovelove knjižnice iz podatkov za leto 2010  procentualno nekoliko spremenila (od večjega k manjšemu) za leto 2011: 31,23% zaposleni,  16,94% osnovnošolci, 14,43% redni študentje, 12,78% srednješolci, 7,11% upokojenci, 6,03% predšolski otrovci, 4,74% nezaposleni, 2,39% družinska izkaznica, 1,26% izredni študentje, 1,26% gospodinje, pod enim odstotkom pa so zastopani samostojni obrtniki/podjetniki, svobodni poklici, zunanje ustanove oziroma pravne osebe in vojaki ter zaposleni v matični knjižnici v enakem deležu ostali, tuji državljani in organizacijske enote ustanove, kmetje, enote za medodelčno izposojo in častni člani. Ti podatki nam povedo, kateri ciljni skupini bo potrebno posvečati več pozornosti in pridobiti izmed njih člane.
Med člani je najbolje zastopana mladina (zajema predšolske in osnovnošolske otroke ter srednješolce), redni izposojevalci študijskega gradiva splošne knjižnice so študentje tukajšnjega višjega in visokega šolstva in študentje, ki študirajo drugod  in se v to okolje vračajo ob koncih tedna, medtem ko strokovnjaki različnih strok iščejo podporo za poklicno izpopolnjevanje (zaposleni) in prosti čas.  Domači avtorji leposlovnih in strokovnih, poljudnih in znanstvenih del najdejo v Kosovelovi knjižnici ustvarjalni prostor; vsi uporabniki, člani in obiskovalci, pa najbližji prostor, v katerem zadovoljujejo informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe ter socialne stike.
Kosovelova knjižnica si sistematično prizadeva za knjižno, knjižnično in književno vzgojo ter bralno/informacijsko/splošno pismenost posameznika in ciljnih skupin, od predbralnega obdobja do konca življenja. Posledično, prispeva k družbenemu razvoju, saj s svojim širokim izborom knjižničnega gradiva in dejavnosti za različne starostne ter interesne skupine in za posameznike, prispeva k višanju intelektualnega potenciala in kulturne zavesti posameznikov. Širok izbor dejavnosti omogoča višanje kakovosti bivanja v vseh življenjskih obdobjih.  Posebna pozornost je namenjena kulturni vzgoji kot presečišču kulturnega in izobraževalnega, zaradi česar se izvajajo številne oblike in vsebine (vzgoji bralca, poslušalca in ustvarjalca) v sodelovanju z vzgojitelji in učitelji na različnih stopnjah izobraževanja.
Da omenim samo nekatere oblike: Bralni palček v predšolskem obdobju, redne ure pravljic za različne zrelostne skupine otrok in mladostnikov, redni obiski osnovnošolskih otrok na igralnih urah s knjigo, likovne in knjižne razstave z obiski avtorjev, Križem…Kras skozi čas, novoletne pravljice itd. Srednješolcem so namenjeni ogledi razstav, ki vključujejo tudi knjižnično vzgojo z informacijskimi znanji in njihovo prostovoljstvo. Mladino vključujemo v ustvarjalno nastajanje zgibank in predstavitve knjig ter srečanja z avtorji. Strokovnjakom različnih področij so namenjeni posveti in strokovna srečanja, s katerimi spodbujamo dialog med prebivalci in njihovo aktivnejšo vlogo v javnih zadevah (naravna in kulturna dediščina, arhitektura, prostorsko načrtovanje, kras in Kras, gospodarski razvoj, sodelovanje s Slovenci v Italiji, preživetje).
Kaže nadaljevati vsebine projekta bralne kulture Zaznamovan sem – berem več, ki vsebuje več sklopov:
1. Magajnova bralna značka za bralce s posebnimi potrebami, v sodelovanju z VDC in povabilom drugih skupnosti (Šent, Socialno-varstveni zavod Dutovlje, Osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami); v prvem sklopu so vabljeni in nagovorjeni bralci s posebnimi potrebami; sodelovanje so napovedali VDC Divača in SVZD Dutovlje;
2. Simpozij o Bogomirju Magajni z obravnavo mladinske književnosti Bogomirja Magajne, v sodelovanju s posameznimi ustvarjalci, književniki, strokovnjaki različnih področij, profesorji na različnih stopnjah poučevanja, znanstveniki; nagovarja poznavalce in nepoznavalce, domačine, strokovnjake širšega slovenskega kulturnega prostora, učitelje, študente, dijake, diplomante;
3. Knjižna tržnica primorskih in slovenskih založb in knjigarn v Italiji, druženje ob knjigi vseh, ki sodelujejo pri nastajanju oziroma trženju literature (ustvarjanje, branje, nakup), od avtorjev, založnikov, knjižničarjev do bralcev, radovednežev;
4. Filozofsko-sociološka predavanja mag. filozofije in sociologije kulture Marka Ogrisa, branje zahtevnejše literature, predstavljene skozi predavanja za širšo, a zahtevnejšo skupino ljudi iz gospodarske in negospodarske dejavnosti (v kriznih časih je pomembno brati filozofijo) in
5. Zaznamovani: Štrekljev in Rožančev nagrajenec v letu 2012 ter predstavitev njihove ustvarjalnosti s knjižno razstavo in pogovorom. Nujno se je povezati z drugimi ustvarjalci, zavodi, društvi, družbami, gospodarstvom in omogočiti ter razvijati kulturni dialog ter skozi različne umetnosti in pisne podlage približati literaturo.

Programi in projekti za dvig zavesti o pomenu branja, funkcionalne pismenosti in razvoja bralne kulture:
– dostopnost novosti na domači strani, Cobiss/Opac, s prireditveno,  razstavno dejavnostjo in v medijih,
–    v sklopu CVŽU-Točke za vseživljenjsko učenje,
–   na predstavitvah v Tednu vseživljenjskega učenja (ožji in razširjeni termin),
–   dan splošnih knjižnic,
–   dan odprtih vrat kulture,
–  promociji branja slovenskih avtorjev je namenjen projekt Primorci beremo, ki se je izkazal za uspešen projekt bralne kulture, v katerega so vključena nekatera subvencionirana dela, Magajnova bralna značka pa je namenjena ljudem s posebnimi potrebami,
–  v sodelovanju z Bralnim društvom Slovenije – Bralnim društvom Primorske in visokošolskimi zavodi je vsako leto organiziran posvet o dr. Bogomirju Magajni, kjer se obravnava eno Magajnovo delo in vsaj dve spremljajoči knjižni novosti s podobno tematiko, kot je obravnavana v Magajnovemu delu,
–   predvidena so filozofsko-sociološka srečanja, ki nagovarjajo z izborom del za branje,
– tedenska dejavnost za promocijo literature in branja: predstavitve knjig, posveti, srečanja študijskih krožkov (vsakič je razstavljena ustrezna literatura), razstave,
–   projekt v sodelovanju Rastem s knjigo,
–   kviz na starejše osnovnošolce-najstnike Kras z igro skozi čas,
– razne oblike sodelovanja z vrtci, šolami, starši, društvi (Medobčinsko društvo prijateljev mladine in drugimi (ZBDS in njenimi sekcijami, DBP-Društvom bibliotekarjev Primorske).
Poudariti je potrebno tudi pomen oblikovanja domoznanske zbirke v sodelovanju z lokalnimi prebivalci ter predstavitev knjižnice na internetu, kar prinaša veliko prednosti na različnih ravneh, od povečane prepoznavnosti knjižnice in s tem povezanim pridobivanjem novih članov-bralcev, do prispevka k izgradnji kulturne identitete in možnosti vzpostavljanja kulturnega turizma v občini ter ne nazadnje spodbujanja k branju. S študijskimi krožki in študijskimi programi UTŽO se spodbuja in razvija različne oblike pismenosti (likovno, filmsko, ustvarjalno-izrazno, bralno, literarno, etnološko, bralno in funkcionalno ter socialno pismenost in čustveno inteligenco), ki jo podpira uporaba ustreznega knjižničnega gradiva.
Knjižnica že dalj časa sodeluje s številnimi partnerji, posamezniki in institucijami, v Sloveniji in Italiji, najpogosteje iz javnega sektorja, na področju založništva (najpogosteje: Libris, Študentska založba, Mladinska knjiga, Mladika, Založništvo tržaškega tiska), avtorstva, literature idr. kulturnih dejavnosti, izobraževanja, medicine, športa, obrti, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti itd.
Možnosti za sodelovanje z zasebnimi partnerji je veliko in niso zanemarljive. Sodelovanje z drugimi kulturnimi ustanovami, izobraževalnimi institucijami in regionalnimi mediji na vseh ravneh prispeva k skupnemu promoviranju bralne kulture. Omeniti velja nakup subvencioniranih knjig, ki morda niso tržno privlačne, so pa kakovostne publikacije in jih umeščamo na razstave in v bralne sezname filozofsko-sociloških srečanj s predavanji. Namesto več izvodov popularne knjige bo potrebno kupiti in usmeriti v branje manj popularno, a bolj kakovostno in s tem spodbujati zahtevnejše branje. Angažiranje strokovnih delavcev pri promoviranju in informiranju uporabnikov in bralcev o načinih izboljšanja informacijske pismenosti in bralne kulture ter postopno spodbujanje bralcev h kakovostnejšemu branju. Razvoj informacijske pismenosti zagotavljamo z dostopom do elektronskih publikacij ter elektronskih virov in informacij javnega značaja.
Zaščita dragocenega gradiva in skrb zanj ter njegovo vzdrževanje sta nujna v smislu varovanja kulturne dediščine in dokumentarnih dokazov o identiteti oziroma, da se zagotovi dostop ogroženih gradiv s prenosom na drugačne nosilce. Zato je potrebno zagotoviti ustrezne prostorske in rešitve glede pohištvene opreme.
Dejstvo je, da je knjižnično gradivo eno od treh pomembnih členov verige, knjiga (ali neknjižna različica) – bralec – strokovni delavec, ki odigrava pomembno vlogo spodbujevalca k uporabi knjižničnega gradiva.

CILJI:
–    dvig zavesti o pomenu knjig in branja,
–    širjenje bralne kulture,
– povečati promocijo vrhunske izvirne ustvarjalnosti s področij leposlovja in humanistike,
–    dostopnost informacij o kakovostnih kulturnih vsebinah zlasti za otroke,
–    pridobivanje informacij in smotrna izraba prostega časa v knjižnicah,
–   omogočanje dostopa do urejenih in čimbolj popolnih zbirk domoznanskega gradiva za lokalne študije, izobraževanje, raziskovanje in razne projekte, do svetovnega spleta,
–    zagotovitev večje prepoznavnosti domačih avtorjev in dostopnosti slovenskih knjig,
–  dostopnost do tuje produkcije v mejah zmožnosti, tudi dopolnjevanje z nabavo vrhovne strokovne literature za potrebe študija oziroma razziskovanja,
–    dostop do ogroženih gradiv, do podatkov…,
–  uresničevati temeljna načela kulturne politike kot skupna načela, od zagotavljanja neodtujljive pravice vseh državljanov do kulture, lastne identitete, jezika, izobraževanja, kulturne dediščine ter drugih načel, ustvarjalnosti kot vrednote (etična, estetska in idejna stvaritev) …,
–  Evropsko leto starejših je namenjeno spodbujanju aktivnega državljanstva in prikaza pomembnosti dejavnega staranja in intenzivnejše skrbi za medgeneracijsko širjenje bralne kulture ter pridobivanje starješih odraslih za branje in s tem njihovo bralno zmožnost do konca življenja in iskanje rešitev v posebnih zdravstvenih primerih. Skladno s sloganom Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti bo knjižnica kot eden izmed akterjev prevzela svoj del odgovornosti – krepitev ozaveščenosti o koristih in pomembnosti starejših odraslih – saj so za dejanski napredek potrebna dolgoročna prizadevanja na vseh ravneh (v Tednu vseživljenjskega učenja, ob občinskem prazniku, pred pričetkom študijskega leta),
–   dostopnost e-kulture,
–   povezanost kulturnih, izobraževalnih in raziskovalnih institucij in gospodarstva,
– celostna podpora področju knjige (avtorji, založniki, knjigarne, knjižnice, bralna kultura, trženje literature in organizacija ustreznih oblik in vsebin, npr. knjižne tržnice),
–  ohranitev dediščine in boljšega dostopa do nje, demokratizacija oz. popularizacija z večjo dostopnostjo na e-medijih,
–   uvajanje novih tehnologij za boljšo izrabo fondov in informacijskih virov,
–   zahtevnejše leposlovje, humanistične knjižne in revijalne produkcije,
– pridobivanje novih bralcev z nevsakdanjimi oblikami (Sejemo knjige, kjer se zadržujejo ljudje: v mladinskem idr. hotelih, na vlakih, v čakalnicah avtobusnih in železniških postaj in glede na pripravljenost partnerjev),
– rast deleža članov z večjim vključevanjem ranljivih (Magajnova bralna značka za bralce s posebnimi potrebami) in manj prisotnih ciljnih skupin, invalidov, starejših, dislektikov, kmetovalcev in intelektualcev, ki prihajajo na Kras le začasno in v prostem času,
–   prijazen dostop za invalide,
– intenzivnejše informiranje bralcev o bolj kakovostnih knjižnih novostih s področja leposlovja, humanistike (filozofsko-sociološka srečanja, rastave literature in seznami del) idr. ter spodbujanje k izposoji in branju, vključevanje v predstavitve in približevanje predstavitev bralcem,
–  delo s ciljnimi skupinami, da se poveča rast izposoje in uporabe gradiva, predvsem strokovnega in zahtevnejšega, s stopnjevanjem zahtevnosti,
–   izobraževanje uporabnikov za rabo gradiva,
–   vključevanje domačih diplomantov, raziskovalcev in avtorjev s tematskimi predavanji in predstavitvami njihovih raziskovalnih nalog z viri in literature ali t.im. domoznanskega gradiva.
S tako zastavljenimi cilji se  splošna knjižnica krepi v lokalno središče kulture, branja, dostopa do različnih informacij, posebej spletnih in je dejavna pri krepitvi sodobne informacijske družbe, skrbi za povezovanje prebivalcev in bralcev, avtorjev-ustvarjalcev in založnikov širšega slovenskega kulturnega prostora.

Za uresničevanje ciljev je potrebno spoštovati kriterije za izbor kakovostnega gradiva:
– kakovostna in uravnotežena zbirka,
– ustreznost glede na potrebe in interesne ciljne skupine ter potrebe okolja, razvojne potrebe posameznikov in okolja ter ciljem kulturne politike,
– aktualnost in zastopanost tematskih in predmetnih področij z različnimi stopnjami zahtevnosti strokovnega gradiva in prisotnostjo različnih zvrsti in žanrov ter predstavitvijo ustvarjalnosti različnih narodov in kultur ter stopenj zahtevnosti leposlovnega gradiva,
– doseganje priporočenih razmerij (strokovno-leposlovno, za odrasle-mladino, knjižno-neknjižno, 15% naslovov publikacij v javnem interesu, izdaje vsaj 50-ih založb,
– zagotavljati gradivo tudi za uporabnike s posebnimi potrebami,
– za domoznanske študije in podatkovne zbirke,
– raznovrstno, različnih strok in znanstvenih disciplin, umetnosti in znanosti in gradivo na različnih medijih (knjižno in neknjižno) ter posodabljanje zbirk na medijih,
– gradivo, ki omogoča splošno, informacijsko in bralno pismenost, s ponudbo informacij javnega značaja;
– ob izboru posamezne enote odloča: vsebina (sodobna, resnična z verodostojnimi in preverljivimi podatki), renome avtorja ali založnika, predstavitev tem (stil pisanja, berljivost), posebni dodatki (bibliografija, opombe, diagrami, slike), papir, tipografija in oblikovanje, velikost, vezava in
– razpoložljiva sredstva.

ZAKLJUČEK

Za 24.495 prebivalcev načrtujemo nakup 5.640 enot knjižničnega gradiva ali 3.100 naslovov, kar predstavlja 0,20 enote knjižnega gradiva in 0,03 enote neknjižnega gradiva na enega prebivalca. Načrtujemo 244 naslovov informativnega periodičnega tiska (časnikov in časopisov) v osrednji knjižnici,  in 25 naslovov na organizacijsko enoto. Od skupnega števila 3.100 naslovov predvidevamo za otroke in mladino 930 naslovov ali 30% od naslovov vsega gradiva z minimalnim in dovoljenim odstopanjem. Želimo obdržati načrtovano razmerje 60:40 med strokovnim gradivom in leposlovjem z dovoljenim odstopanjem. Načrtovana odprtost je 60 ur tedensko, organizacijske enote v povprečju presegajo delež odprtosti organizacijskih enot v skladu z določbami Uredbe. Dostop do vzajemnega kataloga je mogoč v osrednjih knjižnici in vseh njenih enotah, torej 100%. Tudi odprtost je nadstandardna, zato upravičeno pričakujemo obrat izposoje po standardu, to je 3.
Načrtovana povprečna cena na posamezno enoto je 20,00 EUR, kar bomo dosegli z uveljavljanjem najvišjih možnih popustov. Nakup po splošnih kriterijih znaša 112.795,00 EUR (od tega je delež gradiva za odrasle 78.955,00 EUR, delež gradiva za otroke in mladino pa 33.048,00 EUR). Iz občinskih sredstev štirih ustanoviteljic smo predvideli 32.795,00 EUR, finančna soudeležba Kosovelove knjižnice – predlagateljice je 25.000,00 EUR, od Ministrstva za kulturo RS pa pričakujemo 55.000,00 EUR.
Zaradi nižjih sredstev za nakup bo veliko bolj potrebno razgibati medknjižnično izposojo in v okviru območnosti zagotoviti brezplačni dostop gradiva.  Obenem bo uporabnikom v temeljit razmislek, kateremu knjižničnemu gradivu so se pripravljeni odreči. E-pismenost, ki jo splošne knjižnice omogočamo, pa zagotavlja vsem enako dostopnost in razvid o tem, katero gradivo knjižnica v svoji zbirki premore, katerega pa si lahko posameznik zagotovi medknjižnično ali ne nazadnje mora kupiti.

Nadja Mislej – Božič, v. d. direktorice

© 2015 Kosovelova knjižica Sežana. Vse pravice pridržane.
Izvedba KREJZI