Letni načrt nakupa gradiva za leto 2015

 

 1 Območje

Kosovelova knjižnica Sežana je osrednja splošna knjižnica III. tipa (od 20.000 do 30.000 prebivalcev gravitacijskega območja), ki izvaja javno službo na področju kulture. Predhodnici sedanje knjižnice sta bili občinska Ljudska knjižnica Sežana, ki je bila ustanovljena 30. aprila 1948 in Kosovelova knjižnica Sežana, ustanovljena 13. februarja 1963. Pri svojem delovanju sledi načelu dostopnosti gradiva in informacij za vsakogar z željo zmanjševanja socialnih razlik in nagovarja najširši krog morebitnih uporabnikov. V organizacijski shemi spadajo pod okrilje osrednje knjižnice še enote v Divači, Komnu in na Kozini. Povezuje s z Osrednjo območno knjižnico Srečka Vilharja Koper.

Zadovoljuje potrebe za 24.489[1] prebivalcev vseh štirih občin, v letu 2013 pa je na tem območju živelo 24.841 prebivalcev.

OBČINA ŠTEVILO PREBIVALCEV
Sežana 13.103
Divača 3.599
Hrpelje-Kozina 4.268
Komen 3.519
skupaj 24.489

 

Knjižnica nima lastnega bibliobusa, zato potrebe po knjigah na nekaterih področjih občin Hrpelje-Kozina (10 postajališč, in sicer: Brezovica, Gradišče, Hotična, Javorje, Markovščina, Materija, Rodik, Rožice, Slivje in Velike Loče) in Divača (6 postajališč, in sicer: Barka, Dolnje Vreme, Famlje, Skupnost Srečanje, Škoflje in Vremski Britof) izvaja pogodbeno Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, na področju Komna (vasi Kodreti in Lisjaki) pa bibliobus Lavričeve knjižnice Ajdovščina.

V letu 2013 je za 24.841 prebivalcev imela 174.867 enot knjižničnega gradiva oziroma 7,04 enote knjižnega gradiva na prebivalca ter 4946 enot neknjižnega gradiva oz 0,20 enote na prebivalca.

 

2 Poslanstvo

Kosovelova knjižnica Sežana uresničuje svoje poslanstvo s knjižnično zbirko, ki jo skušamo oblikovati po knjižničnih standardih. Z njo skušamo zadostiti osnovnim kriterijem, kot so pestrost knjižničnega gradiva na različnih fizičnih nosilcih za vse člane lokalne skupnosti, zagotovitev dotoka novih naslovov, nudenje velike izbire leposlovja in strokovne literature z različnih področij, ponudba netiskanih gradiv. Glede na uporabo gradiva menimo, da je naša knjižnična zbirka dobro zasnovana.

Zaposleni v Kosovelovi knjižnici Sežana z njenimi enotami sooblikujemo pozitivno kulturo, izobraževalno in socialno okolje v lokalni skupnosti. V skladu z načelom, da je knjižnica za ljudi, skušamo svojo knjižno zbirko in dejavnosti približati ljudem – širimo znanje, informacije, izobrazbo, kulturo, spodbujamo raziskovanje, razvijamo bralno kulturo, funkcionalno pismenost, spodbujamo vseživljenjsko učenje ter omogočamo enake možnosti za dostop do gradiva različnim kategorijam prebivalstva – tudi zamejskih Slovencev in italijanskih državljanov, ki vse pogosteje obiskujejo našo knjižnico. Prav zato je naša naloga tudi, da spodbujamo kulturni dialog in odpravljamo stereotipe. Izvajamo tudi dejavnosti za uporabnike s posebnimi potrebami, omogočamo pa tudi dostop gibalno oviranim osebam.

Oblikujemo kakovostno knjižnično zbirko, ki prispeva k razvoju in ustvarjalnosti posameznika in skupnosti. To zbirko neprestano dopolnjujemo z novostmi na tržišču ter jo ves čas urejamo, aktualnost pa vzdržujemo z vsakoletnim odpisom gradiva. Pri oblikovanju knjižnične zbirke se odzivamo na potrebe okolja. V skladu s časom sledimo tudi novostim (spletni portali, novi mediji, elektronske knjige …)

Posebno pozornost namenjamo oblikovanju domoznanske zbirke gradiva, ki se navezuje na celotno območje, ki ga pokriva Kosovelova knjižnica Sežana. Zbiramo, hranimo in obdelujemo posebne zbirke (raritete, bibliofilske izdaje, razglednice, droben tisk, stare fotografije …), s čimer prispevamo k ohranjanju kulturne dediščine. V zadnjem času digitaliziramo predvsem stare fotografije in razglednice, za katere želimo, da bi bile dostopne širšemu občinstvu. Navezujemo stik z uporabniki, ki so pripravljeni z nami deliti svojo dediščino. Občasno domoznansko gradivo tudi razstavljamo ali o njem pišemo v lokalnih časopisih. Sodelujemo tudi pri oblikovanju digitalnih zbirk na spletnem portalu Kamra, ki omogoča lažji dostop do starejšega in redkejšega gradiva. Dopolnjujemo tudi zbirko del avtorjev, ki so bili rojeni, so živeli ali delovali na tem področju.

V skrbno urejenih prostorih knjižnice nudimo uporabnikom številne možnosti kakovostnega preživljanja prostega časa in prostor za druženje kot tudi študij. Uporabnikom je na voljo pester izbor dejavnosti in prireditev (literarni večeri, razstave, projekti za spodbujanje bralne kulture, predavanja, pravljične urice, delavnice, študijski krožki …) Svojo dejavnost širimo tudi navzven – občasno organiziramo prireditve v krajevnih skupnostih, društvih, kjer predstavimo svojo dejavnost, s čimer skušamo motivirati občane za uporabo knjižničnih storitev.

Prav iz tega razloga sodelujemo s kulturnimi, socialnimi in izobraževalnimi ustanovami. Zaradi racionalizacije izvajamo tudi skupne dejavnosti – literarne večere s Kosovelovim domom in Ljudsko univerzo ter v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, delavnice z raznimi društvi, skupne točke pa najdemo tudi z Mladinskim centrom Podlaga. Redno obiskujemo vrtce ali pa pridejo skupine iz vrtca na obisk v knjižnico. Več let že sodelujemo z Vrtcem Šempolaj, pa tudi obiskovanje osnovnošolcev, organizirano zlasti tistih, ki se izobražujejo v prvem triletju, so že stalnica, na katero smo zelo ponosni.

V širšem okolju pa se povezujemo z različnimi knjižnicami, se udeležujemo raznih srečanj in strokovnega izobraževanja, izmenjujemo izkušnje in smo vključeni v skupne projekte. Vključeni smo tudi v medknjižnično izposojo, ki med knjižnicami na Primorskem oteka brezplačno: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Piran, Mestna knjižnica Izola, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica ter Knjižnica Bena Zupančiča Postojna.

3 Dejavnosti, akcije, projekti

Knjižnica se mora neprestano prilagajati vse hitrejšim spremembam na področju informiranja in ponudbe koriščenja prostega časa. Tekmovati mora tudi z drugimi profitnimi in neprofitnimi organizacijami, ki si prizadevajo pridobiti občinstvo s podobnimi dejavnostmi, kot jih izvaja sama. Zato mor knjižnica uporabiti tudi vedno nove marketinške pristope, da je bolj prepoznavna v svojem okolju. Eden od načinov je tudi sodelovanje s temi organizacijami, da uresničujemo enake cilje in pri tem prihranimo finančna sredstva.

Zelo pomembno je, da ostane knjižnica v stiku z uporabniki in da gre pri tem v korak s časom. Tako tudi naša knjižnica s sprotnim in rednim obveščanjem nudi našim uporabnikom informacije o dogajanju v knjižnici – tako z našimi mesečnimi programi kot tudi z možnostmi obveščanja, ki jih nudijo Kosovelov dom, TIC, občinska glasila, spletne strani …

Za uporabnike pripravljamo različne dejavnosti, s čimer skušamo vplivati na dvig bralne in splošne kulture:

predšolski otroci: ure pravljic v vseh enotah, predstavitve slikanic lokalnih avtorje, priložnostne delavnice, organizirani obiski knjižnice, obiski knjižničark v vrtcu, pripovedovanje pravljic v drugih javnih zavodih

osnovnošolci: Rastem s knjigo za sedmošolce, predstavitve knjig in srečanja z avtorji, priložnostne delavnice, organizirani obiski v knjižnici, obisk knjižničark na šoli, razstave ob posebnih dnevih, obeležitve obletnic mladinskih pisateljev

srednješolci: Rastem s knjigo za srednješolce, organizirani obiski knjižnice z različnimi dejavnostmi, v prihodnosti oblikovanje kotička za srednješolce

odrasli: Primorci beremo, poletni Paketi presenečenja, pogovori o prebranih knjigah, študijski krožki, literarni, glasbeni in domoznanski večeri, razstave, delavnice, predavanja, knjižnica na obisku, čajanke, predstavitev knjižnice za ciljne skupine

odrasli s posebnimi potrebami: Magajnova bralna značka, literarna delavnica, literarni večeri in razstave, pogovori v knjižnici

Ponosni smo na to, da so med našimi obiskovalci tudi otroci iz zamejstva. Organizirano prihajajo k nam otroci iz vrtca Šempolaj. Mlade in odrasle bralce na področju Brkinov in Komna pa obiskuje bibliobus.

 

 

 

4 Letni načrt

4.1 Informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe okolja

Pri načrtovanju nakupa knjižničnega gradiva bomo upoštevali splošne in specifične potrebe okolja, ki jih oblikujejo naši uporabniki, sledili pa bomo tudi smernicam. Prizadevali si bomo za aktualnost knjižničnega gradiva, zastopanost različnih vrst knjižničnega gradiva, zastopanost različnih tematskih oziroma predmetnih področij, zastopanost 15 odstotkov naslovov in publikacij v javnem interesu, zastopanost publikacij vsaj 50 slovenskih založb, enake možnosti dostopa knjižničnega gradiva vsem našim uporabnikom (tudi med enotami), sodelovanje z drugimi knjižnicami (medknjižnična izposoja), zastopanost na različnih medijih.

Pomembno vlogo pri nabavi gradiva imajo naši uporabniki. V letu 2013 je na področju, ki ga pokriva naša knjižnica, živelo 24.834 prebivalcev, med katerimi je bilo 7.283 članov naše knjižnice, kar je predstavljalo dobrih 29 % prebivalcev območja. Med njimi so bili otroci iz vrtcev, osnovnih šol, Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana, Višje šole za fotografijo in oblikovanje kamna ter številni dijaki in študenti različnih programov, ki potrebujejo strokovno literaturo. Srednješolce seznanimo z uporabo knjižnice, knjižnično zbirko in našo ponudbo (strokovna literatura, podatkovne zbirke, svetovni splet, uporaba računalnikov). Študentom poleg strokovnega gradiva in e-virov ponujamo tudi prostor za študij, uporabo računalnikov in dostop do svetovnega spleta, možnost kopiranja, preslikavanja, fotografiranja, medknjižnične izposoje … Diplomante spodbujamo k predstavitvi svojih diplomskih del, ki jih z veseljem shranimo v našo domoznansko zbirko.

V knjižnico bi radi pridobili več mladostnikov, zato jih bomo poskušali pridobiti k sodelovanju različnih delavnic, okroglih miz in tematskih srečanj, v katerih bi bili aktivni udeleženci.

Med odraslimi je vse več brezposelnih uporabnikov, ki vse več časa preživijo v naši knjižnici. Med njimi je veliko mlajših upokojencev in mladih staršev. Brezposelne osebe seznanjamo z možnostmi, ki jih ponuja knjižnica, tudi s sodelovanjem raznih socialnih organizacij in Centra za socialno delo.

Zlasti v poletnih mesecih obiščejo knjižnico tudi tujci, ki prihajajo k nam kot turisti, študentje ali delavci. Knjižnica jim pomeni prostor, kjer je mogoče pridobiti informacije, dostopati do svetovnega spleta, raznih podatkovnih baz ter knjižnega in neknjižnega, strokovnega in leposlovnega gradiva.

Kot splošna knjižnica bomo skrbeli za kontinuirano pridobivanje aktualnega strokovnega in leposlovnega gradiva, ki je namenjeno najširšemu krogu uporabnikov. Nabavili bomo tudi knjige, ki bodo subvencionirane. Pozorni bomo na posredovanje informacij na novejših medijih in sodobnejši obliki. V prihodnjih letih bomo spodbujali zlasti uporabo e-knjig, ki jih ponuja Biblos.

 

  • Razvijanje branja, bralne kulture in informacijske pismenosti

Ena od naših nalog bo tudi razvijanje bralne kulture in informacijske pismenosti. Pri širjenju bralne kulture za odrasle bomo sodelovali vsi zaposleni.

Sproti bomo predstavljali novosti na knjižnem trgu ter pripravljali občasne tematske razstave gradiva, ki ga imamo na naših knjižnih policah. Na različne načine bomo uporabnike obveščali o dogajanju v knjižnici. Skušali jih bomo tudi aktivno vključiti v naše dejavnosti, kot so samostojno iskanje gradiva in uporaba računalnikov. Organizirali bomo literarne, glasbene in izobraževalne dogodke, sprejemali organizirane skupine, pripravljali in se vključevali v različne akcije in projekte (Primorci beremo, dobreknjige.si, dan slovenskih splošnih knjižnic, Ta veseli dan kulture, dogodki ob občinskem prazniku), vključevali se bomo v dogodke, ki jih pripravljajo zavodi in organizacije v našem okolju. Kot novost bomo knjižnično dejavnost predstavili po krajevnih skupnostih z namenom pridobiti nove člane knjižnice ter zbiranja domoznanskega gradiva.

V okviru knjižne in književne vzgoje za najmljajše bomo nadaljevali s projektom Bralni palček v predšolskem obdobju, izvajali redne ure pravljic za različne zrelostne skupine otrok in mladostnikov, poskrbeli za redne obiske osnovnošolskih otrok na igralnih urah s knjigo, likovne in knjižne razstave z obiski avtorjev, novoletne pravljice ipd.

Srednješolcem so namenjeni projekt Rastem s knjigo ter ogledi razstav, ki vključujejo knjižnično vzgojo z informacijskimi znanji in prostovoljstvom. Mlade bomo skušali motivirati v ustvarjalno nastajanje zgibank in predstavitev knjig ter v program srečanj z avtorji.

Osnovnošolcem in dijakom bomo pomagali pri iskanju gradiva za domače branje in maturo.

Mlade bomo izobraževali v uvajanju in iskanju po računalniških katalogih in bazah podatkov ter pri samostojnem iskanju informacij iz knjižnega gradiva in ostalih medijev.

 

Odrasle bomo motivirali za sodelovanje v akciji Primorci beremo – bralni znački za odrasle, odrasli s posebnimi potrebami pa bodo sodelovali v Magajnovi bralni znački, ki jo bomo kot doslej v sodelovanju z VDC ter SVZ in povabilom drugih skupnosti (Šent, Socialno-varstveni zavod Dutovlje, Osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami). Program bomo razširili tudi tako, da bomo izvajali literarno-ustvarjalne delavnice in predstavitev dela ob zaključku.

Organizirali bomo tudi posvete in strokovna srečanja, na katerih bodo sodelovali priznani strokovnjaki. Namen teh aktivnosti je spodbujanje dialoga med stroko in prebivalci ter njihovo aktivnejšo vlogo v javnih zadevah (naravna in kulturna dediščina, arhitektura, prostorsko načrtovanje, kras in Kras, gospodarski razvoj, sodelovanje s Slovenci v Italiji, preživetje, prevajalstvo ipd.).

V Knjižnici Divača bomo v letu 2015 namesto simpozija Magajnova bralna značka izvedli kakšno drugo obliko strokovnega druženja, skupaj z Društvom Marjan Rožanc bomo v Knjižnici Komen in Kosovelovi knjižnici Sežana obeležili 25. letnico smrti pisatelja Marjana Rožanca in organizirali srečanja z Rožančevim in Štrekljevim nagrajencem. Vključili se bomo tudi v festival KulinArtfest, ki smo ga v letu 2014 izpeljali v soorganizaciji z Občino Komen, Založništvom tržaškega tiska in Kulturnim Društvom Debela Griža Volčji Grad. V Sežani bomo v sodelovanju z drugimi javnimi zavodi obeležili 90-letnico rojstva pesnika in častnega občana Občine Sežana Cirila Zlobca. Tako kot v letu 2014 se bomo tudi v prihodnjem letu aktivno povezali z javnimi zavodi in širili bralno kulturo tudi na tak način.

Sodelovali bomo v ostalih programih in projektih za dvig zavesti o pomenu branja, funkcionalne pismenosti in razvoja bralne kulture:

 

  • dostopnost novosti na domači strani, Cobiss/Opac
  • prireditvena, razstavna dejavnost in obveščanje preko medijev
  • CVŽU-Točke za vseživljenjsko učenje
  • predstavitve v Tednu vseživljenjskega učenja (ožji in razširjeni termin)
  • dan splošnih knjižnic
  • dan odprtih vrat kulture
  • Ta veseli dan kulture
  • tedenska dejavnost za promocijo literature in branja: predstavitve knjig, posveti, srečanja študijskih krožkov (vsakič je razstavljena ustrezna literatura), razstave

 

4.3 Značilne potrebe okolja

Kakovostno in usklajeno knjižnično zbirko bomo nadgrajevali v skladu s poslanstvom naše knjižnice, potrebami okolja, predvsem pa s priporočili veljavnega Nacionalnega programa za kulturo in Standardi in priporočili za splošne knjižnice.

Za spremljanje ustreznosti nabavne politike sodelujemo z informatorji ter sproti analiziramo skladnost tekoče nabave knjižničnega gradiva, ki ga dobimo z nakupom, vse pogosteje pa nam gradivo uporabniki tudi podarijo.

Zaradi znižanja sredstev za nakup knjižničnega gradiva, poskrbimo, da nabavimo čim več naslovov gradiva, zaradi zmanjšanega števila izvodov pa gradivo kroži med enotami Kosovelove knjižnice. Predlogi uporabnikov tudi prispevajo k nabavi knjižničnega gradiva.

S strokovnim oblikovanjem knjižnične zbirke želimo uporabnikom zagotoviti enakost možnosti za zadovoljevanje potreb po informiranju, izobraževanju, raziskovanju, razvedrilu, razvijanju pismenosti in kulturi. Zato bomo zagotavljali gradivo z vseh strokovnih področij, od poljudnih do zahtevnejših vsebin na različnih medijih.

Posebno pozornost bomo v prihodnjem letu namenili dopolnjevanju domoznanske zbirke, kajti po tovrstnem gradivu je iz leta v leto veje povpraševanje.

Še naprej bomo skušali obdržati raven 30 % nabave gradiva za otroke in mladino. Šoloobveznim otrokom bomo omogočili dograjevanje zbirke z gradivom, ki jim je v pomoč pri pripravi seminarskih nalog in referatov. Usmerjali pa jih bomo tudi v pomembne elektronske vire.

Poskrbeli bomo tudi za gradivom študentov, ki je namenjeno tudi ostalim uporabnikom. Še naprej bomo vpisovali, obdelovali, izposojali in hranili gradivo Višje šole za obdelavo kamna in fotografijo.

Starejšim uporabnikom ponujamo gradivo, ki je v skladu z njihovimi potrebami in jim nudi kakovostno preživljanje starosti. Poseben poudarek bomo namenili brezposelnim, ki jih je čedalje več.

Poskrbeli bomo tudi za uporabnike s posebnimi potrebami, za katere izvajamo različne aktivnosti, tudi Magajnovo bralno značko. Poskrbeli bomo tudi za nabavo gradiva za disleksijo, ki je tudi v našem okolju vse bolj prepoznavna.

Zbirko bomo dopolnili s knjižnim in neknjižnim gradivom. Upoštevali bomo razmerje 60 % naslovov strokovnega gradiva in 40 % leposlovnega gradiva ter 70 % gradiva za odrasle in 30 % gradiva za otroke in mladino. Nabavili bomo tudi ustrezno število referenčnega gradiva, periodičnega tiska in domoznanskega gradiva.

Uporabnikom bomo namenili tudi AV in drugo neknjižno gradivo, e-knjige, podatkovne zbirke, digitalizirane vsebine, ki jih bomo objavljali na kamri in naši spletni strani.

Vključili smo se tudi v projekt dobreknjige.si, ki bo spodbujal širjenje bralne kulture med našimi uporabniki.

Pri nabavi bomo skušali poiskati najugodnejše ponudbe in ponudnike ter doseči čim ugodnejše rabate. Skrbeli bomo za čim širši izbor gradiva in še naprej nabavljali tako, da bomo znižali količino enakih naslovov gradiva. Sledili bomo morebitnim razpisom za projekte, povezane z nabavo gradiva, zbirko pa dopolnjevali/obnavljali s podarjenim in doniranim gradivom.

 

  • Dostopnost gradiva
    • Enaka dostopnost aktualnega knjižničnega gradiva

Kosovelova knjižnica Sežana se trudi, da bi bilo gradivo in dejavnosti v knjižnici dostopne vsem našim uporabnikom.

Dostopnost knjižničnega gradiva se zagotavlja z razvejano knjižnično mrežo in urnikom večje odprtosti, kot jo določajo standardi in s promocijo na najrazličnejše načine za starostno in interesno različne ciljne skupine in posameznike. Z osrednjo Kosovelovo knjižnico v Sežani in njenimi tremi enotami v Divači, Kozini in Komnu, s premično zbirko v Senožečah in z bibliobusnimi postajališči, (le-teh je 18 in njihovo knjižnično dejavnost izvaja območna Osrednja knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra v dogovoru z občinama Divača in Hrpelje-Kozina, za vasi Čehovini in Kodreti pa Lavričeva knjižnica Ajdovščina), oskrbuje prebivalce na območju, ki mu služi. Med njenimi člani so tudi Slovenci iz zamejstva in tuji državljani.

Večjo dostopnost zagotavlja z medknjižnično izposojo na območju Krasa, Brkinov in celotne Slovenije ter z digitaliziranim in e-gradivom. Enake možnosti dostopa se zagotavljajo na različne načine – arhitektonsko odstranjevanje ovir za dostop, namenjen invalidom, starejšim občanom in staršem z otroškimi vozički.

Številčno pomeni porazdelitev gradiva po deležih glede na število prebivalstva in deležih, ki ga prispevajo posamezne občine za knjižnično gradivo – Sežana 50,78 %, Divača 16,35 %, Hrpelje-Kozina 17,55 % in Komen 15,32 %.

Dostopnost gradiva je skladno z deleži oz. številom prebivalstva zagotovljena v štirih knjižnicah, premični zbirki in 16-ih postajališčih potujoče knjižnice.

Uporabnikom je gradivo dostopno v času odprtosti, kar za osrednjo knjižnico predstavlja 60 ur tedensko, v enoti Knjižnica Kozina je zagotovljena nadstandardna odprtost (pet dni v tednu in 32 ur odprtosti), to je v primerjavi s standardi 160%. Knjižnica Divača je odprta štiri dni v tednu, ali skupaj 28 ur za izposojo. Manj dni odprtosti v tednu ima le Knjižnica Komen, trije dnevi – 20 ur. Prireditvena dejavnost, odprtja fotografskih, likovnih in knjižnih razstav, srečanja študijskih krožkov pa se odvijajo izven navedenih ur odprtosti. Dostop do vzajemnega kataloga imajo vse organizacijske enote.

V času zaprtosti so omogočene nekatere računalniške storitve: rezervacije, podaljšanja roka izposoje, naročila za medknjižnično izposojo, informiranje na domači strani o gradivu, novostih, prostem gradivu, prireditveni dejavnosti itd.

 

  • Zastopanost različnih vrst knjižničnega gradiva

Poskrbeli bomo za nakup gradiva z različnih tematskih oziroma predmetnih področij, prednost bomo dali nakupu leposlovja slovenskih avtorjev in kakovostnih prevodov tujih del, medtem ko bomo prilagodili nabavo komercialno naravnanega leposlovnega gradiva. Pri tem nam bodo za osnovo služili Standardi za splošne knjižnice.

 

  • Zastopanost gradiva na različnih medijih

 

Pri nabavi gradiva na različnih medijih bomo sledili Standardom za splošne knjižnice. Poleg klasičnega gradiva načrtujemo tudi nakup neknjižnega gradiva, kot so zgoščenke, baze podatkov, notno gradivo, spletnih informacijskih virov e-knjig, saj se zavedamo, da naši uporabniki posegajo tudi po tovrstnem gradivu. Pri nabavi tovrstnega gradiva bomo poskušali doseči 0,02 enoti na prebivalca.

  • Zastopanost različnih tematskih oz. predmetnih področij

 

Že vsa leta se trudimo vzdrževati razmerje med strokovnim in leposlovnim gradivom ter med gradivom za odrasle in gradivom za mladino.

 

Razmerje/gradivo strokovno leposlovje odrasli mladina
načrtovano 60 % 40% 70% 30 %
Doseženo v 2013 58,12 % 41,88 % 69,63 % 30,32 %

 

  • Dostopnost do informacij o gradivu

 

Naši uporabniki imajo informacije o gradivu na voljo na naši spletni strani. Novosti so predstavljene v knjižnici, v veliko pomoč pa jim bo v prihodnjem letu tudi portal dobreknjige.si, v katerega bodo informacije o dobri literaturi vnašali tudi strokovni delavci Kosovelove knjižnice Sežana.

Kupljeno gradivo sproti vnašamo v vzajemni katalog, da je informacija o njem čim prej na voljo našim uporabnikom.

 

 

  • Zbirke

 

Dopolnjevali in nadgrajevali bomo domoznansko zbirko. Uporabnikom lahko pokažemo Villanijevo zbirko – prvotiskov slovenskih knjig iz obdobja realizma in moderne, hranimo tudi prvo izdajo Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, ki nam jo je leta 2014 podaril Stelio Villani. Isto leto nam je SAZU podarila Icconoteco Valvasoriano. Ponašamo pa se tudi z bogato zbirko del Srečka Kosovela, ki jo sproti dopolnjujemo.

V prihodnjih letih načrtujemo oblikovanje zbirke monografskih publikacij, v katerih bi predstavili zgodovino krajevnih skupnosti naših občin v sodelovanju z občinami, TIC in Krajevnimi skupnostmi.

V zbirki periodike smo imeli v lanskem letu 235 naslovov časnikov in časopisov v Kosovelovi knjižnici Sežana, v enotah knjižnice pa v povprečju 27 naslovov.

Zbirko AV gradiva dopolnjujemo z različnimi mediji (CD, DVD). Videozbirka, ki vključuje risanke, filme za različne starostne skupine kot tudi poučne vsebine za vse starosti, je bistveno obsežnejša od glasbene zbirke, zato bomo skušali slednjo v prihodnjih letih nadgraditi.

Vključili smo se tudi v nabavo elektronskih knjig Biblos. Žal je odstotek izposoje te literature preko naše knjižnice zelo nizek, zato se bomo v prihodnjem letu dogovorili s Študentsko založbo za razne predstavitve in druge oblike promocije tega načina izposoje.

Na voljo imamo tudi več podatkovnih zbirk, ki so dostopne uporabnikom vseh knjižnici v naši regiji. Naši uporabniki imajo možnost oddaljenega dostopa z geslom in uporabniškim imenom do naslednjih zbirk:

  • Encyclopedia Britannica
  • Dictionary of Art Online (Grove Art)
  • Oxford English Dictionary Online
  • Oxford Reference Online
  • Ebsco Host & Ebsco eBooks
  • Ius-info & Find info
  • Gwin
  • Sodobna pedagogika
  • Interaktivni atlas Slovenije

 

Letni načrt Kosovelove knjižnice Sežana bo objavljen na spletni strani knjižnice:

www.sez.sik.si

 

Sežana, 21. 11. 2014

 

 

 

 

 

 

mag. Magdalena Svetina Terčon,

direktorica

[1] Statistični urad RS (na dan 1. 7. 2014).

© 2015 Kosovelova knjižica Sežana. Vse pravice pridržane.
Izvedba KREJZI