KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA Mirka Pirca 1 6210 Sežana
Matična številka	5052327000
Davčna številka	59442964
Šifra dejavnosti	91.011
Št. računa	01311-6030374061 Banka Slovenije
Telefon	05 731 00 34
Telefaks	05 731 00 32
Ustanovitelj	Občina Sežana, Občina Divača, Občina Hrpelje – Kozina, Občina Komen
Datum ustanovitve	12. 3. 2004
Zavezanec za DDV	NE
Davčni urad	DU Koper
Dejavnost	knjižnična dejavnost
Vodstvo	direktor

1.1 Organi knjižnice

1.1.1 Svet zavoda

Svet knjižnice od 2. februarja 2018 deluje v sestavi: Ivica Podgoršek, predstavnica Občine Sežana, predsednica

Mirjam Frankovič Franetič – predstavnica Občin Hrpelje – Kozina in Divača, podpredsednica

Tina Turk – predstavnica bralcev v občini Sežana

Mojca Senegačnik – predstavnica bralcev v občini Komen

Martha Sotelo Bunjevac – predstavnica zaposlenih

Patricija Dodič – predstavnica zaposlenih

1.1.2 Zaposleni

Direktorica: mag. Magdalena Svetina Terčon (od 17. 1. 2013)

Računovodkinja: Tanja Pipan (do 30. 6. 2019), Ksenija Vrčkovnik (od 1. 7. 2019)

Čistilka: Maja Može

Strokovni delavci: Bojan Kavčič, Primož Škabar, Patricija Dodič, Martha Sotelo Bunjevac,

Marija Umek, Maja Živec, Maja Razboršek (do 31. 1. 2019), Marja Filipčič Mulič (od

2. 2019) Mojca Kos, Petra Hlača, Tanja Bratina Grmek, Nataša Grom (nadomeščala Tanja

Bratina Grmek od 5. 9. 2018 do 30. 8. 2019) Neža Bandel (od 16. 9.2019 do 4. 2. 2020).

2 SPLOŠNI DEL

2.1 Organizacija knjižnične dejavnosti

Delovanje Kosovelove knjižnice Sežana in njene enote določajo in omejujejo zakonske in druge pravne podlage:

Zakon o knjižničarstvu (UL RS 87/01, 96/02),
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (UL RS 96/02 ter spremembe),
Zakon o zavodih (UL RS 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odločba US, 8/96, 36/00 in spremembe),
Zakon o obveznem izvodu publikacij (UL RS 69/2006, 86/2009)
Zakon o javnih uslužbencih (UL RS 56/2002 in spremembe)
Zakon o delovnih razmerjih (UL RS 42/2002 in spremembe) – Zakon o javnih financah (UL RS 79/1999 in spremembe) – Zakon za uravnoteženje javnih financ (UL RS 40/2012, 55/2012)
Zakon o dopolnitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ(ZUJF-A (UL RS 105/2012)
Zakon o varstvu osebnih podatkov (UL RS 86/2004 in spremembe)
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju v javnem sektorju (UL RS 56/2002 in spremembe),
Zakon o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 94/07),
Zakon o lokalni samoupravi (1993, 2007, 2010),
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (1999),
Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (1995, 2001, 2004, 2006, 2007, 2008, 2010),
Odlok o ustanovitvi zavoda Kosovelova knjižnica Sežana (UL RS 23/2004),
Kolektivna pogodba o kulturni dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994, 1996, 1997, 1999, 2000, 2001, 2008, 2009, 2010),
Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (UL RS 29/03, 74/17),
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (UL RS 73/03), – Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic (UL RS 19/03),
Pravilnik o razvidu knjižnic (2003),
Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja Kosovelove knjižnice Sežana (2003),
Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (UL RS 9/2009 in spremembe)
Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila (2004)

Drugi dokumenti:

Etični kodeks (1998) in Manifest Zveze bibliotekarskih društev Slovenije o razvoju slovenskega knjižničarstva (2004),
Unescovo načelo o zagotavljanju dostopnosti raznovrstnega knjižničnega gradiva različnim kategorijam prebivalstva, ne glede na status, spol, starost, raso, narodnost ter krajevno in versko pripadnost (Manifest o splošnih knjižnicah, 1994),
Ustava Republike Slovenije (1991),
Navodila za odpis in izločanje knjižničnega gradiva (2003),
Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028)
Strateški načrt Kosovelove knjižnice 2015–2019
Predpisi s področja računovodstva in finančnega poslovanj

ter drugi predpisi s področja kulture oziroma ustreznih področij za univerzalno rabo.

2.2 Javni zavod Kosovelova Knjižnica Sežana

Javni zavod Kosovelova knjižnica Sežana je ena od 58 osrednjih splošnih knjižnic III. tipa (od 20.000 do 30.000 prebivalcev).

Knjižnično dejavnost izvaja za območje štirih občin, Sežane, Divače, Hrpelj – Kozine in Komna za 25.601^[1] prebivalcev. Člani in uporabniki knjižnice prihajajo tudi iz drugih okoliških občin, preko vstopanja s svetovnega spleta na domačo stran knjižnice in modula COBISS/OPAC v lokalno bazo, pa tudi mnogo širše, saj navedene aplikacije ponujajo informacije o zalogi knjižnice vsej zainteresirani javnosti v Sloveniji in drugod po svetu. Člani knjižnice si iz tujine lahko izposojajo tudi elektronsko gradivo (e-knjige, e-revije), gradivo po si lahko izposodijo tudi z medknjižnično izposojo.

Javni zavod Kosovelova knjižnica je bil ustanovljen 30. aprila 1948 v Sežani kot občinska ljudska knjižnica Sežana. Takrat je bila ena izmed 221 ljudskih in javnih knjižnic na Primorskem. 13. februarja 1963 pa je bila izdana odločba o ustanovitvi samostojne Kosovelove knjižnice v Sežani, ki je prevzela obveznosti matične knjižnice.

Na podlagi razvida, ki ga je pripravila strokovna služba Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), je po odločbi Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport glede na izpolnjevanje pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti uvrščena med srednje razvite knjižnice.^[2] Znotraj Kosovelove knjižnice delujejo kot organizacijske enote še:

krajevne knjižnice:
- Knjižnica Divača
- Knjižnica Kozina
- Knjižnica Komen
premična zbirka v izposojevališču Krajevne skupnosti Senožeče in Parku Škocjanske jame
Kosovelova domačija
Postajališča potujoče knjižnice Osrednje območne knjižnice Koper po pogodbah z občinama Divača in Hrpelje – Kozina ter Lavričeve knjižnice Ajdovščina po pogodbi z občino Komen (Lisjaki, Kodreti)

3 POSLOVNO POROČILO

3.1 Knjižnične storitve

Kosovelova knjižnica Sežana opravlja javno službo, v kateri zaposleni uresničujejo knjižnično dejavnost z naslednjimi strokovnimi deli:

nabavlja, zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo;
zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij;
izdeluje knjižnične kataloge, podatkovne zbirke in druge informacijske vire;
posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve;
sodeluje v medknjižnični izposoji in pri posredovanju informacij;
pridobiva in izobražuje uporabnike;
informacijsko opismenjuje;
varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik;
izloča gradivo;
zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo za območje, ki ga pokriva;
zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih;
opravlja drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo;
za uporabnike s posebnimi potrebami organizira druge oblike posredovanja knjižničnega gradiva (izposoja na domu, izposoja po pošti in drugo);
kot splošna knjižnica na obmejnem območju zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva tudi Slovencem v zamejstvu, tako da jim omogoči izposojo;
utrjuje in razvija strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost knjižnične dejavnosti in knjižničarske stroke;
sodeluje pri vseživljenjskem učenju;
organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture;
organizira kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo; – prireja predavanja, tečaje, seminarje, strokovna posvetovanja, simpozije;
sodeluje v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu (Cobiss); – pripravlja in izdeluje publikacije v knjižni in neknjižni obliki; – lahko se povezuje v zvezo in druga strokovna združenja.

3.2 Cilji

3.2.1 Kratkoročni cilji

Kratkoročni cilji so bili navedeni v programu dela za leto 2019. Med drugim je knjižnica:

– zbirala, obdelovala, hranila in posredovala knjižnično gradivo;

– zagotavljala dostop do knjižničnega gradiva, tudi do elektronskih virov;

– sodelovala v medknjižnični izposoji in v projektih v okviru območnosti kot tudi širše;

– pridobivala nove uporabnike in člane ter jih izobraževala;

– zbirala, obdelovala, varovala in posredovala domoznansko gradivo;

– organizirala dejavnosti za različne starostne in interesne skupine in preko njih spodbujala bralno kulturo;

– sodelovala z drugimi javnimi zavodi v občinah soustanoviteljicah;

– pridobivala sredstva za nakup knjižničnega gradiva – pri občinah soustanoviteljicah in na razpisu Ministrstva za kulturo;

– kandidirala za nakup IKT opreme na Ministrstvu za kulturo;

– smotrno izvajala načrt investicij;

– uresničevala program izobraževanja zaposlenih …

3. 2. 2 Srednjeročni cilji

Srednjeročni cilji so navedeni v Strateškem načrtu Kosovelove knjižnice Sežana za obdobje 2015–2019. Med drugim so izpostavljeni:

– prizadevanje za tesnejše sodelovanje z izobraževalnimi institucijami in javnimi zavodi v okolju Kosovelove knjižnice;

– obdelava in digitalizacija v preteklih desetletjih zbranega domoznanskega gradiva;

– pozivanje sokrajanov in strokovne javnosti za posredovanje domoznanskega gradiva za digitalizacijo;

– organizacija raznih prireditev, izobraževanje zaposlenih, nadaljnja izposoja elektronskih knjig in e-bralnikov, posodabljanje računalniške tehnologije.

Cilji so usklajeni tudi z Letnim programom kulture občin ustanoviteljic.

3.2.3 Dolgoročni cilji

Dolgoročni cilji Kosovelove knjižnice izhajajo iz Odloka o ustanovitvi, Strateškega načrta knjižnice (2015–2019) in Programa dela (2019) ter predpisov in priporočil, ki jih je sprejela stroka:

z občinami soustanoviteljicami soustvarjati strokovne, kadrovske in prostorske pogoje za izvajanje informacijske, kulturne, izobraževalne in družbene kulture naših uporabnikov;
skrbeti za pridobivanje dodatnih znanj, stalno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje strokovnih delavcev v skladu s finančnimi zmožnostmi in potrebami;
razvijati profesionalen odnos osebja do dela in uporabnikov;
zagotavljati ugodno delovno okolje;
motivirati osebje, da bo pripravljeno na ustrezne spremembe v knjižničarstvu;
uveljavljati vlogo knjižničarja kot strokovnjaka;
slediti trendom v razvoju knjižnic;
graditi kakovostno in sodobno knjižnično zbirko, tako da sledimo razvoju novih oblik gradiva in novih načinov dostopa do informacij (e-knjige, domače in tuje baze podatkov);
dvigovati bralno kulturo in raven znanja naših uporabnikov;
nadaljevati s kakovostnimi storitvami in dejavnostmi;
vzdrževati članstvo in ga povečevati;
povečevati delež uporabnikov knjižnice;
obdržati ali celo povečevati raven izposoje;
približevati se standardu za letni prirast gradiva;
posodobiti ‘stari’ del knjižnice v Sežani in razširiti prostore;
razširiti prostore v Knjižnici Divača;
pridobiti uporabne prostore za prireditve v Knjižnici Kozina;
pridobiti nove prostore za Knjižnico Komen;
preučiti možnosti za ekonomično pridobivanje energije;
sooblikovati kulturno podobo okolja, v katerem knjižnica deluje;
sodelovati z drugimi javnimi zavodi v našem okolju.

4 PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA DELO

Knjižnica opravlja svojo dejavnost na območju štirih občin soustanoviteljic: Občine Sežana, ki, in Občin Komen, Divača in Hrpelje-Kozina. Vse nudijo finančna sredstva za stroške dela, materialne stroške, nakup knjižničnega gradiva ter nakup in vzdrževanje prostorov in opreme na osnovi programa dela in finančnega načrta.

Del sredstev pridobiva knjižnica tudi z zaračunavanjem storitev javne službe. Dodatna sredstva skušamo pridobiti tudi iz naslova donacij, vendar v našem okolju še ni tovrstne osveščenosti. Kljub velikemu številu prošenj nam je uspelo pridobiti le 820 EUR donacij.

Za nakup knjižničnega gradiva pa del sredstev zagotavlja tudi Ministrstvo za kulturo.

Kandidirali smo tudi za javno delo, in sicer za Občino Sežana in Občino Komen, vendar je bila naša vloga na razpisu zavrnjena.

Omogočili pa smo tudi izvajanje dijaške prakse v sodelovanju z Licejem Slomšek.

V knjižnici nam pomaga tudi prostovoljka.

5 STORITVE

Knjižnica izvaja in omogoča naslednje osnovne storitve za uporabnike:

vpogled v knjižnične zbirke v prostem pristopu in njihovo uporabo,
uporabo javnih klasičnih knjižničnih katalogov, vzajemnega kataloga, in drugih podatkovnih zbirk in informacijskih virov,
dostop do splošno dostopnih elektronskih virov javnih oblasti in njihovo uporabo,
posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva,
izposojo knjižničnega gradiva v knjižnici in na dom,
medknjižnično izposojo,
usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice,
pomoč in svetovanje pri iskanju gradiv, informacij in pri uporabi knjižnice,
seznanjanje z novostmi v knjižnici,
preslikovanje iz knjižničnega gradiva, ki je v lasti knjižnice,
rezerviranje knjižničnega gradiva,
uporabo tehnične opreme namenjene uporabnikom,
dostop do svetovnega spleta,

– dostop do dejavnosti in prireditev.

6 ČLANI

6.1 Vpisani člani

Ob koncu leta 2018 je bilo v knjižnico vpisanih 9.528 članov, kar pomeni 37,21 % prebivalcev vseh štirih občin soustanoviteljic, Število članov ne upada, ampak je primerljivo s preteklim letom oziroma je za 0,76 % višje.

	leto 2017			leto 2018			leto 2019
	na novo vpisani	skupaj vpisani	% na št. preb.	na novo vpisani	skupaj vpisani	skupaj vpisani	na novo vpisani	skupaj vpisani	% na št. preb.
Sežana	410	6.688	50,52	408	6.876	51,74	418	6.987	52,05
Komen	64	694	19,70	46	735	20,86	55	790	22,35
Divača	60	814	20,35	76	864	21,10	59	923	22,10
Kozina	78	694	15,88	89	759	17,14	69	828	18,53
Skupaj	612	9.013	35,86	611	9.234	36,45	601	9.528	37,21

	2017	2018	2019
predšolski otroci	724	705	658
osnovnošolci	1.698	1.710	1.863
srednješolci	881	924	976
študenti/redni	1.137	1.186	1.140
upokojenci	786	862	900
zaposleni	2.686	2.722	2.903
nezaposleni	485	530	418
pravne osebe	20	21	21
ostali	596	574	649
skupaj	9.013	9.234	9.528

Struktura vpisanih članov po kategorijah na dan 31. 12. 2019.

Struktura bralcev enaka. Opaziti je rast članstva upokojencev in zaposlenih, vpis predšolskih, osnovnošolskih in srednješolskih otrok pa je odvisen od velikosti generacije.

6.2 Aktivni člani

Če upoštevamo medoddelčno izposojo (ko je isti bralec aktiven v več oddelkih), je bilo aktivnih članov 7.767 kar pomeni 30,34 % (lani 34,43 %) vseh potencialnih uporabnikov – občanov.

	leto 2017	leto 2018	leto 2019
Sežana	4.362	5.359	4.458
Komen	1.000	1.017	1.107
Divača	1.059	1.371	1.117
Kozina	923	5.359	1.085
Skupaj	7.344	8.712	7.767

6.3 Skupno število aktivnih članov (šteti samo enkrat)

	2017	2018	2019
aktivni člani	5.127	6.251	5.178

Skupno število aktivnih članov v letu 2019 je 5.171 (20,19 % uporabnikov).

V primerjavi z letom 2018 se je zmanjšalo za 1.073, in se približalo številu članov iz leta 2017. Leta 2018 se je število članov povečalo na račun popravljanja podatkov v GURS.

6.4 Brisanje neaktivnih članov

Na podlagi 21. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07) in 15. člena Zakona o knjižničarstvu (Ur. list RS, št. 87/01) pa iz baze podatkov brišemo tiste člane, ki niso obiskali knjižnice eno leto in so poravnali vse obveznosti do knjižnice. Brisani člani se bodo ob obisku morali ponovno vpisati v knjižnico. Takih članov je 310.

	2017	2018	2019
brisanje neaktivnih članov	295	390	310

6.5 Obiski članov po enotah

Gradivo so si bralci lahko izposojali na več načinov:

v svojih enotah;
z medoddelčno izposojo: rezervirano gradivo in gradivo v prostem dostopu

so prinašali knjižničarji iz drugih enot.

Knjižnico je v letu 2019 obiskalo 86.708 članov, kar je nekoliko manj kot v preteklem letu, ko je knjižnico obiskalo 88.080 članov. Nekoliko se je znižal obisk v osrednji knjižnici v Sežani in v knjižnici Divača, medtem ko se je povečal obisk v knjižnici Komen in Kozina.

Pri tem niso upoštevane transakcije, ki jih bralci ustvarjajo preko OPACC-a, kjer število storitev narašča. Bralci so se naučili rezervirati gradivo preko Moje knjižnice in podaljševati rok izposoje na daljavo, kar je zanje bolj enostavno, saj jih pripravljeno gradivo že čaka ob izposojevalnem pultu.

	2017	2018	2019
Sežana	64.647	63.011	60.879
Divača	9.308	9.062	8.582
Komen	9.271	9.277	9.970
Kozina	6.911	6.730	7.277
SKUPAJ	90.091	88.080	86.708

7 ZAPOSLENI

Tudi letu 2017 je bilo v knjižnici 13 zaposlenih. od tega 10 strokovnih delavcev, direktorica, čistilka in tajnica/računovodkinja.

Občasno nam je pri delu pomagala prostovoljka.

Žal v letu 2019 na razpisu za javna dela nismo dobili dodatnega kadra.

7.1 Strokovno izobraževanje zaposlenih

Strokovno izobraževanje zaposlenih je pomembno tako za osebnostno kot za strokovno rast. V letu 2019 smo se udeležili 10 strokovnih izobraževanj v okviru Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Združenja bibliotekarjev Primorske in Notranjske, Zveze splošnih knjižnic in strokovnih izobraževanj, ki jih organizira Mestna knjižnica Ljubljana. Stroški za izobraževanje so znašali 2.270,33. Nekatera od teh izobraževanj so bila plačljiva, nekatera pa brezplačna.

Seminar	Datum in kraj izvedbe	Število udeležencev
Strokovna ekskurzija v Zagreb	23. 5.	vsi
Izobraževanje direktorjev	4. in 5. 4., Portorož	1
Skupščina ZSK	28. in 29. 11., Bled	1
Katalogizacija – izpopolnjevalni tečaj	21. 3., Ljubljana	2
Primorci.si	6. 12., Nova Gorica	1
Občni zbor ZBPN	7. 6., Izola	3
Osnove digitalnega marketinga za knjižnice	5. 4. in 17. 5., Ljubljana	2
Pripovedovalska delavnica z Jasno Held	5. in 6. 6., Kamnik	2
April v MKL: MKL inovativno za vas	10. 4., Ljubljana	1
Dan dobrih praks	10. 5., Koper	3

8 KNJIŽNIČNA ZBIRKA

8.1 Stanje knjižnične zbirke

	2017	2018	2019
stanje knjižnične zbirke	180.556	183.724	185.702

Za ustreznost zbirke smo poskrbeli z nabavo knjižničnega gradiva s kakovostno vsebino in se pri tem skušali približati priporočilom ter veljavnim predpisom. Upoštevali pa smo tudi potrebe okolja.

Nakup smo financirali iz lastnih sredstev, sredstev občin, Ministrstva za kulturo RS Slovenije, fond pa smo oblikovali tudi na račun darovanega gradiva.

Pri oblikovanju knjižne zbirke smo se, kar zadeva nabave, tako kot v preteklih letih, približali normativom in standardom: nabavljali naj bi 60 % strokovnega in 40 % leposlovnega gradiva, od celotnega gradiva pa naj bi 70 % nabavljenega gradiva namenili oddelkom za odrasle, 30 % pa oddelku za mlade bralce. Na oddelku za mladino je delež naslovov nabavljenega gradiva znašal 28,07 %, še vedno v okviru predpisanih določil. Pri nabavi smo skušali tudi ohraniti razmerje med strokovnim gradivom in leposlovjem, ki znaša 60 % : 40 %, nabavili smo za 58,48 % strokovnega gradiva, leposlovja pa za 41,52 %.

	leto 2017	leto 2018	leto 2019
sredstva MK	20.710	20.399	25.000
sredstva občin	21.000	21.000	25.507
drugi viri	/	/	/

Višina financiranja knjižničnega gradiva po virih.

8.2 Prirast gradiva po UDK

	2017	2018	2019
0 splošno	418	411	444
1 filozofija, psihologija	250	293	298
2 verstvo	110	113	102
3 družbene vede	366	376	433
5 naravoslovne vede	171	156	155
6 uporabne vede	403	427	334
7 umetnost	828	778	656
81 jezikoslovje	86	73	59
82 književnost	1.945	2.062	1.797
9 zgodovina, zemljepis, biografije	338	581	536
C cicibani	642	602	648
P pionirji	184	196	256
M mladina	141	139	121
L ljudsko slovstvo	28	26	20
skupaj	5.917	6.233	5.859

Nakup gradiva se je nekoliko znižal. Nekoliko več gradiva kot v preteklem letu smo nabavili na področju uporabnih ved in umetnosti ter gradiva za starostno stopnjo cicibani in pionirji.

9 NABAVA GRADIVA PO ENOTAH

9.1 Knjižnično gradivo

Nakup v letu 2019 se je glede na leto 2018 zmanjšal, ker smo za gradivo namenili manj lastnih sredstev. Povečalo pa se je število darovanih izvodov, največ v Divači, kjer smo dobili v dar gradivo zasebne knjižnice dr. Ervina Dolenca. Veča se tudi zbirka knjižnega gradiva v tujih jezikih, zlasti v italijanščini in angleščini. Ta fond dopolnjujemo izključno z darovanimi knjigami.

Zmanjšanje nakupa novega aktualnega gradiva vpliva na izposojo in obisk v knjižnici. Bralci namreč povprašujejo po novih izdajah.

	NAKUP			DAR			DRUGO			SKUPAJ
	2017	2018	2019	2017	2018	2019	2017	2018	2019	2017	2018	2019
Sežana	2.936	3.300	2.871	937	1.154	1.154	74	98	4	3.927	4.552	4.029
Komen	310	216	319	282	366	209	3	18	1	595	600	529
Divača	375	268	271	331	230	389	3	5	1	709	503	661
Kozina	376	308	331	286	267	308	4	3	1	666	578	640
Skupaj	3.997	4.092	3.792	1.836	2.017	2.060	84	124	7	5.917	6.233	5.859

9. 2 Neknjižno gradivo

Tudi nakup enot neknjižnega gradiva se je v letu 2019 zmanjšal, saj je obsegal e 438 enot, 129 enot manj kot v letu 2019, ko smo kupili 567 enot neknjižnega gradiva.

tega je 67 zvočnih posnetkov, 192 videoposnetkov, 10 enot multimedialnega gradiva, 1 igračo in 168 enot drugega gradiva. Največja razlika v primerjavi z letom 2019 se nanaša na nakup videposnetkov, saj smo v letu 2018 kupili kar 439 enot tega gradiva.

420 enot neknjižnega gradiva smo uvrstili v zbirko osrednje knjižnice v Sežani, po 6 enot pa v vsako izmed krajevnih knjižnic.

9.2.1 Nakup subvencioniranega gradiva

Knjižnično zbirko smo dopolnili tudi z 280 enotami subvencioniranega gradiva, kar je 21 enot manj kot v preteklem letu.

9. 3 Odpis knjižničnega gradiva

Odpisali pa smo 3.881 enot gradiva, ki je bilo bodisi dotrajano bodisi zastarelo.

10 OBRAT

Obrat ali število izposoje na enoto gradiva nam pomaga pri vrednotenju učinkovitosti poslovanja. Izračunava se tako, da se izposojeno gradivo primerja s knjižnim fondom. Obrat gradiva je v letu 2019 znašal kar je primerljivo z obratom v preteklih letih. Z večjim odpisovanjem bi dosegli boljši obrat gradiva.

	2017	2018	2019
obrat gradiva	0,64	0,65	2,63

11 PROSTORI IN OPREMA – INVESTICIJE IN VZDRŽEVANJE

Knjižnica tudi v letu 2019 ni spremenila velikosti prostorov, čeprav se kažejo potrebe po tem v vseh enotah.

knjižnica	stanje leta 2019
Sežana	1.036 m²
Divača	293 m²
Hrpelje – Kozina	265 m²
Komen	203 m²

V osrednji knjižnici in enotah so bila opravljena naslednja dela:

Vse enote:	– Nakup 4 računalnikov s pripadajočo opremo (2 osrednja knjižnica v Sežani, 1 enota Komen, 1 enota Divača) – iz sredstev razpisa Ministrstva za kulturo) – redno vzdrževanje ogrevalnih naprav v osrednji knjižnici in enotah – redno vzdrževanje računalniške opreme
Osrednja knjižnica v Sežani	– bojler na stranišču – okna, rolete in zunanje žaluzije – nadgradnja programov SAOP
Knjižnica Divača	– 2 vreči za sedenje – rezalnik papirja – plastifikator – dodatne knjižne police za Dolenčevo zbirko
Knjižnica Komen	– zamenjava termoakumulacijskih peči z IR paneli (2019 in 2020) za ogrevanje
Knjižnica Kozina	– zamenjava senčil – zamenjava luči v vseh prostorih (2019 in 2020)
Kosovelova domačija Tomaj	– prenosni računalnik in tiskalnik

12 ODPRTOST KNJIŽNIC IN KOSOVELOVE DOMAČIJE V TOMAJU

Splošna knjižnica v Sežani je odprta šest dni v tednu, 11 ur ob delavnikih in 5 ur ob sobotah, kot določajo Standardi za splošne knjižnice. Ostale enote morajo zagotoviti odprtost za uporabnike najmanj štiri dni v tednu in najmanj 20 ur na teden. Od septembra 2019 enote knjižnice poslujejo po spremenjenem urniku, odprte so trikrat na teden. Na osnovi poslovanja v zadnji polovici leta ugotavljamo, da nov urnik ne bistveno vpliva na poslovanje knjižnice.

Skupaj je odprtost v prvi polovici leta znašala 137 ur letnega urnika in 115 ur poletnega urnika tedensko, v drugi polovici leta pa 128 ur tedensko.

knjižnica	letni urnik (september–junij)	poletni urnik (julij in avgust)	ur/teden (minimalno po standardih
SEŽANA	ponedeljek–petek: 7. ure–18. ure sobota: 8. ure–13. ure	nespremenjen	60 (45)
DIVAČA	torek in petek: 11.–18. ure četrtek: 8.–15. ure	nespremenjen	21 (20)
KOMEN	torek in petek: 11.–18. ure sreda: 8.–15. ure	nespremenjen	21 (20)
KOZINA	ponedeljek: 7.–14. ure, sreda, petek: 10–18. ure	nespremenjen	21 ur (20)
SKUPAJ			128 UR
KOSOVELOVA DOMAČIJA	Po predhodnem telefonskem dogovoru z Dragico Sosič.

Urnik odprtosti za obiskovalce.

13 STROKOVNA OBDELAVA GRADIVA OZIROMA POSEBNE NALOGE

Posebnost Kosovelove knjižnice je v tem, da strokovno obdelavo gradiva izvaja večina strokovnih delavcev.

zapisi	2017	2018	2019
lastni	682	862	502
popravljeni	3.643	4.273	3.483
prevzeti	3.478	4.222	3.343

Z nalepkami in zaščitno folijo smo opremili vseh 5.859 enot knjižničnega gradiva, z nalepkami in črtno kodo pa 438 enot neknjižnega gradiva (video in zvočni posnetki, multimedijsko gradivo, predmeti, igrače in slikovno gradivo).

Poškodovane nalepke in zaščitno folijo smo zamenjali tudi starejšemu gradivu, če je bilo potrebno. Zaščitna folija je kar visok strošek, vendar gradivu podaljša življenjsko dobo.

Poškodovane knjige smo redno oddali v ponovno vezavo in jih nato vrnili na knjižne police.

14 IZPOSOJA GRADIVA PO ENOTAH

Bralci so si v letu 2019 izposodili 496.406 enot knjižnega gradiva na dom, od tega le enkrat

(brez podaljševanja) 117.355 enot gradiva. Največ gradiva so si izposodili v Sežani, in sicer 364.153 enot, v Komnu 58.415 enot, v Divači 40.340 enot v knjižnici na Kozini pa 33.498 enot (brez izposoje e-knjig).

Naši bralci radi posegajo tudi po elektronskih knjigah. V letu 2018 so si izposodili 489 eknjig, tri več kot v preteklem letu. Izbirali so lahko med 66 novimi naslovi, kolikor jih je v tem letu dokupila Kosovelova knjižnica Sežana.

	2017	2018	2019
Sežana	343.473	364.153	364.153
Divača	43.656	43.460	40.340
Komen	54.357	55.793	58.514
Kozina	31.140	31.559	33.498
Brez Biblos	472.626	494.965	496.406
Biblos	313	486	489
skupaj	472.939	495.451	496.895

Pregled enkratnih transakcij (brez podaljšanja gradiva) pa kaže naslednjo sliko:

	2017	2018	2019
Sežana	82.450	82.051	83,679
Divača	11.399	11.074	10.149
Komen	14.657	15.413	15.137
Kozina	8.830	8.357	8.390
skupaj	117.336	116.895	117.355

Izposoja knjižnega gradiva je torej znašala 19,10 enote na prebivalca in se je glede na leto 2017 zvišala za 0,29 enote na prebivalca. Čeprav se aktivnosti v izposoji povečujejo, ugotavljamo, da izposoja na dom v zadnjih letih pada. Razlog je povezan z zmanjšanjem nakupa aktualnega gradiva in tudi s spremembami v načinu življenja naših članov.

14.1 Potujoča knjižnica

Dejavnost potujoče knjižnice je za Kras in Brkine po pogodbi izvajala Osrednja knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra, za vasi Kodreti in Lisjaki v občini Komen pa Lavričeva knjižnica Ajdovščina.

Potujoča knjižnica Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper je na območju Občine Divača obiskovala 7 postajališč, in sicer: Barka, Dolnje Vreme, Famlje, Goriče pri Famljah, Skupnost Srečanje, Škoflje in Vremski Britof. Postajališča so bila obiskana osemkrat (od načrtovanih osmih postankov).

Na dom je bilo izposojenih in podaljšanih 937 enot, od tega za mladino 530 enot. Aktivnih članov je bilo 98, od tega 45 mladih. Na novo se je vpisalo 11 članov. Člani so bibliobus obiskali 269-krat, od tega 135-krat mladi. Najvišji delež gradiva je bil izposojen v Vremskem Britofu. Izposoja na dom in obisk aktivnih članov sta se v letu 2019 bistveno zvišala.

	2017	2018	2019
št. izposoje na dom	1.264	591	937

Na območju občine Hrpelje-Kozina pa je Potujoča knjižnica Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper obiskala 10 postajališč, in sicer: Brezovica, Gradišče, Hotična, Javorje, Markovščina, Materija, Rodik, Rožice, Slivje in Velike Loče. Vsa postajališča so bila obiskana desetkrat, kot je bilo načrtovano, le postajališča v Brezovici, Hotični in Rožicah so bila zaradi okvare vozila obiskana devetkrat.

Na dom so si izposodili in podaljšali 1.353 enot gradiva, kar je skoraj enkrat več kot v preteklem letu. Od tega si je mladina sposodila 331enot. Aktivnih članov je bilo 113, od tega 39 mladih. Na novo se je vpisalo 9 članov. Bibliobus so obiskali 275-krat, od tega so si mladi gradivo izposodili 72-krat.

	2017	2018	2019
št. izposoje na dom	961	759	1.353

Bibliobus Lavričeve knjižnice Ajdovščina, ki je sklenila pogodbo z Občino Komen, je od septembra 2013 obiskoval tudi dve vasi v komenski občini, in sicer Kodrete in Lisjake. O statistiki obiska nismo prejeli podatkov.

15 PERIODIČNI TISK

Tudi v letu 2019 smo načrtovali nakup periodičnega tiska v takem obsegu, kot smo ga uspeli zagotoviti v letu 2018. Zaradi ugodnih cen pa smo lahko naročili 206 naslovov v osrednji knjižnici, organizacijske enote pa smo oskrbeli s 25 naslovi, kolikor smo jih načrtovali.

Najvišji strošek predstavljajo tisti časopisi in revije, ki se jim ne moremo odpovedati (Primorske novice, Delo, Dnevnik, Finance …), saj po njih naši bralci najbolj povprašujejo.

Nekateri naslovom revij (zlasti tujih) pa so našim članom dostopni na portalu PressReader.

periodični tisk	načrtovano	doseženo
2016	260	255
2017	210	201
2018	210	191
2019	191	206

16 SPLETNA STRAN KNJIŽNICE IN FACEBOOK

16.1 Spletna stan

Spletna stran je pomemben vir informacij, zato je pomembno, da se je uporabniki poslužujejo. V letu 2016 smo na spletni strani zabeležili 51.815 obiskov, v letu 2017 pa se je obisk spletne strani znižal za 940 obiskov, saj smo jih zabeležili le 50.875, v letu 2018 pa se je obisk povečal za 11,2 %. Spletna stran je imela 57.322 obiskov. Zvišalo se je tudi dnevno povprečje, ki je znašalo 157 obiskov. V letu 2019 se je povprečje obiska na dan znižalo na 145 obiskov, tudi obisk na letni ravni se je znižal.

Razloge vidimo v tem, da se uporabniki poslužujejo drugih oblik informiranja, 14 dni v poletnih mesecih pa spletna stran ni pravilno delovala, ko smo jo prenesli na novo platformo, kar se pozna tudi pri statistiki.

Spletna stran www.kosovelova.si	2017	2018	2019
Povprečje Obisk/dan	139	157	145
Skupaj obiskov	50.875	57.322	52.872
sprememba	– 1,8 %	+ 11,2 %	– 7,7 %

Najbolj obiskan zavihek je bil Moja knjižnica in Najbolj brane knjige, medtem ko se je znižal obisk Koledarja dogodkov.

Menimo, da se mora spletna stran nenehno spreminjati in prilagajati uporabnikom, zato bomo v prihodnjem letu pri urejanju poskrbeli za osvežitev, tako da bomo objavljali fotografije in videovsebine, načrtujemo pa tudi zavihek za objavo poezije.

16.2 FACEBOOK

Število všečkov še vedno narašča. 75 % sledilcev naše strani je žensk, od tega 44 % med 25 in 45 letom starosti, povečuje pa se število sledilcev starejših od 45 let. Teh je 36%.

Obiskov strani: 136.626 (pozna se povezovanje z drugimi FB stranmi; aktivirali smo tudi dve FB skupini povezani z našimi akcijami: Kje so naše knjige? in Izberimo mi po svoje).

	2017	2018	2019
sledilci	956	1.113	1.245
obisk strani	100.161	95.781	136.626

Naši uporabniki lahko dostopajo do interneta tudi na naših e-točkah tako v matični knjižnici kot tudi v enotah. Do svetovnega spleta pa lahko dostopajo tudi preko svojih računalnikov preko povezave Libroam.

17 MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA

Kosovelova knjižnica Sežana je vključena tudi v sistem medknjižnične izposoje, ki se za uporabnike v knjižnicah, s katerimi je sklenjena pogodba, izvaja brezplačno. Stroški se krijejo iz sredstev območnosti.

17.1 Naročila v druge knjižnice za naše člane:

	2017	2018	2019
vsi zahtevki	191	162	211

17.2 Naročila drugih knjižnic za njihove člane:

	2017	2018	2019
vsi zahtevki	187	175	188

Povpraševanje po gradivu z medknjižnično izposojo se je zopet zvišalo tako z naše strani kot iz drugih knjižnic. Za naše uporabnike smo naročili iz drugih knjižnic 202 knjigi in 9 člankov, medtem ko smo kot dobavitelji v druge knjižnice iz našega fonda ponudili 182 knjig in 6 člankov.

18 IZPOSOJA ELEKTRONSKEGA GRADIVA

Poleg posebej predstavljenega portala Biblos, lahko naši uporabniki brezplačno vstopajo v elektronske publikacije na EBSCOhostu.

Naši člani lahko preko posredovalnega servisa dostopajo do različnih elektronskih virov kar od doma oziroma od katerega koli računalnika z internetno povezavo. V prijavno okence na http://ezproxy.knjiznica.koper.si vpišejo številko članske izkaznice in geslo, ki ga uporabljajo za dostop za storitve Moja knjižnica.

Leta 2019 so lahko dostopali do naslednjih elektronskih virov:

ENCYCLOPAEDIA BRITANNICA
FIND INFO– na tem naslovu lahko člani Osrednjih območnih knjižnic od letošnje pomladi pridejo do podatkov o zakonodaji in financah tudi z oddaljenim dostopim – od doma. 10 članov Kosovelove knjižnice Sežana se je na ta naslov prijavilo 18-krat (zabeležen je le prvi vstop).
IUS-INFO – obsega podatke s pravnega območja v Sloveniji. Portal omogoča uporabnikom enostaven in hiter dostop do zanesljivih in celovitih pravnih in poslovnih vsebin, obogatenih z dodatnimi informacijami in funkcionalnostmi. Največja prednost tega portala je njegova enostavna uporaba, ki jo zagotavlja medsebojna povezanost vseh dokumentov. Portal Ius-info je sestavljen iz treh glavnih vsebinskih sklopov; zakonodaje, sodne prakse in pravne literature. Vsebine so urejene po ključnih predpisih, ki obravnavajo strokovna vprašanja, vsi dokumenti pa so povezani z drugimi sorodnimi dokumenti, strokovnimi članki, obrazci in pripomočki. 16 članov se je na ta naslov prijavilo 182-krat (zabeležen je le prvi vstop).
COM – na tem naslovu lahko poiščemo informacije o slovenskih podjetjih.

Predstavljeno je njihovo vodstvo, tržno dogajanje doma in po svetu in po posameznih industrijskih panogah.

E-BOOKS PUBLIC LIBRARY COLLECTION (od maja 2013) – člani naše knjižnice imajo na voljo 27.000 e-knjig tudi preko oddaljenega naslova. Za izposojo je treba ustvariti le osebni račun. Za člane je uporaba brezplačna. Knjige si lahko izposodijo za teden dni, istočasno največ deset knjig.
V EBSCO imamo dostop do 4.600 revij s celotnimi besedili od leta 1975 ter 30.900 e-knjig.

Pokriva področje humanistike, kulture, izobraževanja, medicine, splošne znanosti. 9 naših članov se je na ta naslov prijavilo 49-krat. Ostale e- publikacije v tem paketu so še: – Sodobna pedagogika

Interaktivni atlas Slovenije
Digitalizirano gradivo Domoznanskega oddelka Kosovelove knjižnice Sežana.

Člani so imeli tudi možnost brskanja po svetovnih časopisih z geslom preko portala PressReader s spletne strani naše knjižnice.

Statistika obiska:

	Ogledi 2018	2019
NUK	1.078	1.025
Dobreknjige.si	3.581	45.565
Kamra	31.190	45.565
Ebsco E-book	3
Ebsco	896	384
Encyclopedia Britannica	18.582	7.858
FIND INFO in IUS INFO	5.697	2.030
PRESSREADER	436	558
GVIN	3.640	1.296

19 DOMOZNANSKA DEJAVNOST

19.1 Predstavitvena dejavnost

Pripravili smo tudi več razstav tako v osrednji knjižnici kot v enotah (za katere je domoznanska dejavnost predstavljena posebej). Slovenski kulturni praznik smo obeležili z razstavo France Prešeren med nami. V vitrinah v čitalnici smo poleg knjižnega gradiva razstavili predmete iz zbirke interpretatorja kulturne dediščine Srečka Rožeta iz Vojaškega muzeja Tabor Lokev in Pavleta Skrinjarja.

V marcu je pri nas gostovala razstava Openski tramvaj KD Grad Bani in KD Dotik Hrpelje.

avgusta 2018 smo ob sežanskem kulturnem prazniku odprli razstavo portretov primorskih književnikov z literarnim nastopom. Zbirka fotografij, ki nam jo je podaril Tihomir Pinter, bo obdelana tudi za portal Kamra, ponudili pa jo bomo tudi drugim primorskim knjižnicam.

Zanimiva je bila tudi diplomska naloga Anje Rože z naslovom Oblačilna kultura kranjskih plemkinj v prvi polovici 18. stoletja.

19.2 Strokovna dejavnost

19.2.1 Dopolnjevanje in urejanje domoznanske zbirke

Poleg sprotnega urejanja in dopolnjevanja domoznanske zbirke smo se v letu 2019 v večji meri posvetili digitalizaciji gradiva. Digitalizirali smo arhivsko gradivo v skupnem obsegu 5.644 MB gradiva od tega 4.227 MB gradiva iz arhiva osrednje knjižnice, 1.417 MB gradiva iz enote Komen. Pri tem je šlo predvsem za gradivo zbirka Avgusta Černigoja, prizidka Kosovelove knjižnice Sežana, prireditev, fotografij družine Kosovel in razglednic.

19.2.2 Kamra

Aktivno smo vnašali gradivo tudi na portal Kamra. V Album Slovenije smo prispevali 41 elementov, 759 multimedijskih elementov, 2 domoznanski zbirki ter 32 podatkovnih zbirk. Novih zapisov je bilo skupaj 834. Do 31. 12. 2019 smo prispevali skupaj 2.482 zapisov. Pri vnašanju smo med vsemi primorskimi knjižnicami na prvem mestu. Naše delo je opazno tudi pri obisku tega portala. Leta 2019 smo zabeležili 44.404 oglede, vseh ogledov pa je bilo 132.855.

19.2.3 Primorci.si

	število vnosov	prirast vnosov v	število ogledov skupaj	število ogledov do 31. 12.
2017	76	6	232.001	46.685
2018	77	2	277.722	45.721
2019	85	7	323.958	46.236

Pet aktivnih primorskih vnašalcev, med katerimi je ena iz Kosovelove knjižnice Sežana je od začetka delovanja portala pa do 31. 12. 2019 vneslo 542 gesel, od tega v 19 v letu 2019, gesla si je ogledalo 2.220.637 uporabnikov, od tega je bilo v letu 2019 296.637 ogledov.

19.2.4 Dobreknjige.si

zapisi na dan

31. 12. 2018

prirast v letu 2019

zapisi na dan 31.12. 2019

vsi ogledi do

31. 12. 2018

Ogledi v letu 2019

vsi ogledi do 31. 12. 2019

104

108.218

45.565

153.783

Portal Dobreknjige.si je pripomoček za bibliotekarje in uporabnike za izbiro gradiva. Nastal le kot projekt Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper in Goriške knjižnice Franceta Bevka. Obnove knjig opravlja 201 vnašalcev iz 46 knjižnic. Med njimi sta dve tudi iz naše knjižnice, v letu 2019 je zapise vnašala le ena vnašalka. Od začetnih 537 zapisov v letu 2014 je na tem portalu že 3.072 predstavitev knjig, ki je doslej imelo že 6.714.905 ogledov.

20 PRIREDITVE V KOSOVELOVI KNJIŽNICI SEŽANA IN ENOTAH

	2017
	OtP	Ot.št.	Od.P	O brez razstav
Sežana	160	4.417	113	2.892	7.309
Komen	25	524	71	1.249	1.773
Divača	12	438	30	688	1.126
Kozina	15	390	40	690	1.080
Skupaj	212	5.769	254	5.519	11.288

	2018					2019
	OtP	Ot.št.	Od.P	O brez razstav	O (ot.+o skupaj	OtP	Ot.št.	Od.P	O brez razstav	O (Ot.+O skupaj)
Sežana	184	2.945	135	3.740	6.415	181	4.462	148	2.327	6.789
Komen	34	870	41	1.613	2.483	22	799	29	926	1.725
Divača	13	322	27	661	983	13	925	25	790	1.715
Kozina	8	225	45	1.191	1.416	14	544	39	359	903
Skupaj	238	4.362	248	7.205	11.297	230	6.730	241	4.402	11.132

Legenda: OtP = število prireditev za otroke, Ot. št. = število udeleženih otrok, Od.P = število prireditev za odrasle, Od.št = število udeleženih odraslih*Brez ogledov razstav.

Seznam prireditev je v prilogi.**

V letu 2019 smo zmanjšali število prireditev, obisk se je povečal na prireditvah za mlade bralce, zmanjšal pa na prireditvah, namenjenih odraslim.

Nekaj dogodkov, ki jih organiziramo v knjižnici, poteka v času odprtosti in jih izvajajo zunanji izvajalci. V letošnjem letu smo zaznali potrebe po več dogodkih za mlade bralce, ki smo se jim skušali približati. Tako smo uvedli nove akcije, kot sta Počitalnice in Bodi kul, beri ful. Tudi sicer opažamo, da je med šolskim letom po pouku v naši knjižnici precej živahno. Mladi se družijo, učijo in si pomagajo, zato bi si želeli še kakšnega kotička za preživljanje prostega časa za mladostnike.

Na mladinskem oddelku je razveseljujoče tudi dejstvo, da se je povečalo sodelovanje med šolo, vrtcem in knjižnico, kar rojeva nove zamisli.

21 KOSOVELOVA DOMAČIJA V TOMAJU

Leta 2018 je Kosovelovo domačijo v Tomaju obiskalo 3.086 obiskovalcev, v letu 2019 pa le 2.350. Razlog je v tem, da šole, ki so sicer organizirale strokovno ekskurzijo v Tomaj za svoje učence in dijake, v Tomaj zaradi visokih stroškov ne prihajajo več.

V prihodnjem letu si bomo prizadevali povečati obisk s skupnimi akcijami, ki jih bomo organizirali v sodelovanju s TIC Ljudsko univerzo Sežana – Kosovelovo sobo ter Združenjem književnikov Primorske.

22 SODELOVANJE

22.1 S knjižnicami

22.1.1 Dobreknjige.si

Kosovelova knjižnica Sežana sodeluje tudi v projektu dobreknjige.si. To je spletni portal s priporočilno kakovostno literaturo. Oblikujejo ga vnašalci iz slovenskih splošnih knjižnic, ki na ta portal vnašajo podatke o knjigah. Nastaja sproti in je ažuren. Težišče izbora je pri sodobnem, najnovejšem romanu.

Splošne knjižnice s portalom dobreknjige.si promoviramo branje in dobro literaturo. Izpostaviti skušamo kakovostni potencial knjižničnih zbirk, racionalizirati naše delo, prispevati k enakomernejšemu razvoju knjižnične dejavnosti, utrditi medsebojno sodelovanje in ne nazadnje – k sooblikovanju naše knjižnične ponudbe.

Iz Kosovelove knjižnice Sežana kreira zapise na tem portalu Patricija Dodič. Doslej smo vnesli 93 vsebin, od tega v letu 2018 kar 28.

22.1.2 Primorci.si

To je spletni leksikon, v katerega vnašamo podatke o osebnostih, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da ni nikoli končana –tudi v naši knjižnici.

22.1.3 Dan slovenskih splošnih knjižnic

Letos je bila skupna akcija v slovenskih splošnih knjižnicah od 19. do 28. novembra. Njen namen je bil promovirati knjižnično dejavnost in pridobivati nove člane. V tem tednu smo našim uporabnikom ponudili pester program, poleg brezplačnega vpisa v knjižnico smo pripravili razstavo lokalnih literarnih ustvarjalcev, razstavo vezenin, postavili smo zbirko Nekaj posebnega in gostili predsednico DSP Aksinjo Kermauner, v vseh enotah smo izposojali modre knjige, v Komnu je bil na programu potopis, v Divači pa razstava. Dogajanje smo zaokrožili s sprehodom po filju Lolita.

22.1.4 Berimo z Rovko Črkolovko

V letu 2018 smo se pridružili Osrednji knjižnici Srečka Vilharja bralnem tekmovanju Berimo z Rovko Črkolovko. To tekmovanje je izviren pristop k spodbujanju branja in izboljšanju bralnih navad med petošolci in šestošolci v obliki vodenega bralnega tekmovanja. Ta projekt smo tudi v letu 2019 izpeljali med šestošolci v Osnovni šoli Dutovlje, ker je to manjša šola, v kateri smo lahko bralcem omogočili uporabo gradiva na policah za omenjeni projekt. Z akcijo smo začeli 12. oktobra 2019 ob 13.30, ko smo obiskali šestošolce v Dutovljah. Akcija se bo zaključila februarja 2020.

22.2 Z drugimi organizacijami

22.2.1 Bralni palček 2018/2019

Kot že vrsto let smo tudi v šolskem letu 2018/2019 izvajali projekt Bralni palček. V njem sodelujejo predšolski otroci vrtca Sežana z vsemi svojimi enotami. Bralna akcija se je začela v novembru 2018 s pravljično prireditvijo za otroke in razdelitvijo priporočilnih seznamov. Otroci so imeli čas do marca, da so skupaj s starši prebrali 2 slikanici in se naučili eno pesmico. Prebrano se predstavili pred svojimi vrstniki v vrtcu ali svoji vzgojiteljici. Knjižničarki mladinskega oddelka in knjižničarka enote Komen so v marcu 2019 obiskale vse skupine ter s pravljično urico zaključile bralno akcijo. Seveda so vsi sodelujoči (123 otrok) prejeli priznanje Bralni palček. Oktobra v letu 2019 pa smo začeli z Bralnim palčkom za naslednjo generacijo otrok.

22.2.2 Tačke pomagačke

S sodelovanjem s slovenskim društvom za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke smo pričeli septembra 2017. Branje s Tačkami izvajamo od oktobra 2017.

V letu 2019 smo izvajali branje v prvi polovici leta z dvema terapevtskima psoma, Pikićem in Divo, od oktobra 2019 pa le z enim psom in enim izvajalcem – Pikićem in Andrejko Lenassi. Od januarja do maja smo izvedli 18 srečanj, od oktobra do decembra pa 9 srečanj, skupaj torej 27 srečanj. Psa sta izvedla 54 branj z otroki. V letu 2019 je srečanja obiskovalo 24 otrok.

Otroci so se v projekt Branje s tačkami vključili zaradi motivacije za branje, da bi premagali strah pred živalmi ali da bi prej odpravili govorne napake.

22.2.3 Bralnice pod slamnikom

V letu 2018 nas je Založba Miš povabila k sodelovanju v projekt Bralnice pod slamnikom. V letu 2019 smo izvedli srečanje s striparjem Miho Hančičem in pisateljico Mašo Ogrizek v naši knjižnici, in sicer 20. februarja. Srečanje, na katerem so osnovnošolci tudi risali, smo izpeljali za 80 otrok. Izvedbi sta bili dve.

22.2.4 Rastem s knjigo

Projekt Rastem s knjigo smo v šolskem letu 2019/2020 izvajali za učence 7. razredov OŠ in dijakov 1. letnikov SŠ.

Rastem s knjigo – OŠ

Na osnovnošolski stopnji v okviru projekta Rastem s knjigo knjižnico obiščejo sedmošolci. V matični knjižnici smo tako gostili sedmošolce OŠ Hrpelje (34 učencev) ter sedmošolce OŠ Srečka Kosovela Sežana (100 učencev). Sedmošolci OŠ Komen (25 učencev) in OŠ Divača (34 učencev) so obiskali podružnice naše knjižnice v svojih krajih. Osvežili so poznavanje Kosovelove knjižnice in postavitev gradiva v knjižnici ter se seznanili s knjigo Janje Vidmar Elvis Škorc, genialni štor. Knjigo so tudi prejeli.

Rastem s knjigo – SŠ

Projekt Rastem s knjigo na srednješolski ravni pa smo izvedli z dvema oddelkoma 1. letnikov Šolskega centra Srečko Kosovel Sežana (iz programov gimnazija). Obiske smo izvedli 23. septembra (1. ag in 1. bg). V dveh šolskih urah jim je bila predstavljena Kosovelova knjižnica Sežana, njeno poslanstvo, organizacija in delovanje, elektronski viri in storitve, ki jih ponujamo, knjižnični katalog in iskanje po njem, ter izbrana knjiga letošnjega leta V napačni zgodbi Cvetke Sokolov. Predstavitve se je udeležilo skupno 44 dijakov, od katerih jih je 32 že članov naše knjižnice.

22.2.5 Teden vseživljenjskega učenja

Tudi letos smo se vključili v projekt Teden vseživljenjskega učenja, katerega nosilec na našem območju je Ljudska univerza Koper. V sklop tega projekta smo vključili 24 dogodkov, manj kot v preteklem letu. Teden vseživljenjskega učenja je namreč v obdobju, ko je prireditev že manj.

22.2.6 Dnevi evropske kulturne dediščine

Tudi Letos smo v tem projektu sodelovali z dvema dogodkoma, ki sta že stalnica – z delavnicami skupine Svobodne duše, v katerih so ustvarjali na temo kulturne dediščine ter s TIC in Ljudsko univerzo Sežana – Kosovelovo sobo, OŠ Dutovlje ter KS Tomaj, s katerimi smo organizirali pohod po Kosovelovi poti in pripravili kulturni program ter brezplačno vodenje po Kosovelovi domačiji.

22.2.7 Premiki 1 na 1, Premiki

Premiki 1 na 1 in Premiki postajajo že redni del našega programa. Dobro obiskane večere smo organizirali skupaj z javnimi zavodi v občini Sežana, koordinacijo teh dveh prireditev v letošnjem letu uspešno izvaja Klub študentov Sežana.

22.2.8 Socialna aktivacija

To je projekt Društva za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa. Vanj je vključena tudi Kosovelova knjižnica Sežana. Naša naloga je predstaviti brezposelnim osebam, kakšne možnosti jim knjižnica ponuja za preživljanje prostega časa, pot do informacij, osebnostno rast in pridobivanje znanja. V sklopu tega projekta sodelovali s tremi srečanji, na katerih smo predstavili knjižnico in njeno dejavnost ter možnosti za koristno preživljanje časa.

22.3 Projekti v okviru knjižnice

22.3.1 Magajnova bralna značka

Projekt izvajamo v sodelovanju s Domom na Krasu Dutovlje, VDC Sežana in VDC Divača. Da v okviru le-tega uspešno spodbujamo branje med odraslimi s posebnimi potrebami in brišemo meje med ljudmi, priča dejstvo, da smo dejavnost izvajali že deveto leto zapored v treh skupinah.

Na uvodnem srečanju v novi sezoni sta bibliotekarka Maja Razboršek in Petra Hlača udeležence presenetili z uprizoritvijo baletne pravljice Rokavička, ki so jo odplesale mlade baletke Baletnega društva Sežana pod vodstvom Eugena Todorja. Letos je bilo v branje vključenih 40 udeležencev, ki so se v sežanski in divaški knjižnici srečali šestkrat. Srečanja je vodila bibliotekarka Maja Živec. V letošnji sezoni so na seznam knjig za branje vključene ukrajinske, latvijske, ruske in turške zgodbe. Poleg branja zgodb iz omenjenih držav so bili udeleženci na srečanjih deležni zanimivosti in znamenitosti vseh štirih držav. Sklop druženj so zaključili 11. aprila s glasbenim gostom Omarjem Naberjem, ki jim je podelil priznanja za sodelovanje. Dogodek sta podprla Zavarovalnica Adriatic in Fructal Ajdovščina.

22.3.2 Literarna delavnica Svobodne duše

Literarno delavnico smo izvajali že četrto leto. Imeli smo 6 srečanj z zaključno, osrednjo prireditvijo 8. oktobra ob dnevu duševnega zdravja. Člani literarne delavnice so predstavili svoje delo in zbornik besedil, ki so nastajala v letu 2019. Delavnica je eden od načinov vključevanja odraslih s posebnimi potrebami v lokalno okolje. Člani so redno poročali o dogodkih v občinsko glasilo kraški obzornik.

22.2.3 Poletna avantura 2019

V letu 2019 smo v mesecih juliju in avgustu pripravili 61 paketov, v katerih je bilo 189 knjig. Uvedli smo tudi novost – tematsko povezane pakete. Teh bilo 22, vanje pa smo izbrali 72 knjig. Skupaj torej 83 paketov in 261 knjig. Pakete Poletne avanture pripravljamo zaposleni za promocijo dobrih knjig, ki si jih bralci izposodijo kot pakete presenečenja. Bralci so se nanje že dobro navadili, kar dokazuje tudi velik porast izposojenih paketov (24 paketov in 83 knjig več kot leta 2018).

22.2.4 Poletna avanturica 2019

Pakete presenečenja s tremi knjigami smo pripravili tudi na mladinskem oddelku, in sicer 31 za stopnjo P ter 27 za stopnjo M. Večina jih je bila izposojena.

22.2.5 Bodi kul, beri ful

Letošnje poletje je Mladinski oddelek Kosovelove knjižnice Sežana zaznamovala poletna bralna akcija Bodi kul, beri ful. Mladinski knjižničarki Marja F. Mulič in Petra Hlača sta želeli, da bi mlade bralce, ki v poletnem času (julij, avgust) preberejo pet knjig, nagradili. V ta namen sta s pomočjo sodelavk oblikovali zgibanko, ki so jo tisti, ki so se za to odločili, dobili pri izposojevalnem pultu Kosovelove knjižnice Sežana in v njenih enotah. Razdeljenih je bilo več kot 120 zgibank, nanjo pa se je odzvalo 41 otrok. Nekateri so izpolnili celo po tri ali štiri zgibanke. Sodelujoči so bili vabljeni na zaključno prireditev v Zadružni dom v Štorje, 12. septembra 2019, kjer je prostor s plezalno steno. Krajevna skupnost Štorje nam je prijazno odstopila prostor, za kar se jim zahvaljujemo. Medse smo povabili plezalca in učitelja plezanja Mateja Coljo, ki nam je predstavil plezanje in pripomočke, ki se pri tem uporabljajo. Vsi sodelujoči so prejeli priznanje Bralec/-ka na ful, knjižno nagrado ter osvežilno pijačo, ki jo je sponzoriralo podjetje Fructal, sodelovali pa so tudi v nagradnem žrebanju: kar trije srečneži so prejeli kupon za pico v gostilni in piceriji Spark v Sežani. Ob koncu prireditve so se otroci posladkali s piškoti pekarne Kukaj.

22.2.6 Počit(al)nice

Kosovelova knjižnica Sežana je skupaj s Krajevno skupnostjo Kazlje in Krajevno skupnostjo Štorje organizirala poletno počitniško branje kakovostne mladinske literature. Priporočilni seznam pa je pripravila knjižničarka Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana. V vsaki krajevni skupnosti je potekalo nekoliko drugače.

V Kazljah so s pomočjo Nevenke Žiberna Remic izpeljali pet srečanj. Srečevali so se vsak drugi četrtek. Najprej so izmenjali vtise o prebranih zgodbah, si izposodili in vrnili knjižnično gradivo, nato pa so se ukvarjali z raznimi aktivnostmi, kot so igre z žogo, ulična košarka, skrivalnice, imeli pa so tudi delavnice izdelovanja punčk iz sivke, kuharsko delavnico in glasbeno delavnico z Jernejem Tozonom.

V Štorjah so počitalnice potekale ob podpori Krajevne skupnosti in Športnega, kulturnega in turističnega društva Šator Štorje. Mladi bralci so se srečevali vsak ponedeljek. Na devetih srečanjih so si vsak teden sposodili nove knjige, vodili dnevnik branja in povedali kaj so prebrali in zakaj so jim bila prebrana dela všeč. Ob branju so si izpisovali neznane besede in besedne zveze in jih na srečanju razlagali ob pomoči Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Na vsakem srečanju so se srečali tudi z gostom, ki jim je predstavil svoj poklic ali dejavnost, s katero se ukvarja. Gostje so bili: zeliščarka Vera Lah, kuhar Vojko Hreščak, poštar Zoran Ilić, zdravnica Urša Može in lovec Rajko Kobal.

Zaključno srečanje so bralci iz Kazelj in Štorij imeli v Kosovelovi knjižnici Sežana. Gostja srečanja je bila mladinska pisateljica Nataša Konc Lorenzutti, katere dela so bila glavno čtivo poletnega branja. Ob tej priložnosti so razstavili tudi svoje dnevnike branja, ki so jih vodili v zvezkih, ki jim jih je v ta namen podarila Občina Sežana. Za počitniško branje pa so prejeli tudi knjižne nagrade.

22.2.7 (Iz)berimo mi po svoje

Prvega septembra 2019 smo pričeli z novo akcijo spodbujanja branja, bralnim izzivom Izberimo mi po svoje. Bralci so izrazili zadovoljstvo, končno število sodelujočih pa bo znano ob zaključku akcije, 23. marca 2020.

23 ŠTUDIJSKI KROŽKI

V Kosovelovi knjižnici Sežana organiziramo študijske krožke, ki jih vodijo naši strokovni delavci, razen ŠK Likovno ustvarjanje, ki ga v Komnu vodi akademska slikarka Mojca

Senegačnik.

23.1 Študijski krožek Likovno ustvarjanje

Študijski krožek deluje v komenski knjižnici že od leta 2007. Udeleženke so stalne članice, interesa novih članov za kontinuirano obiskovanje študijske skupine žal ni, a stalne članice v krožku nadgrajujejo svoje znanje. Med njimi je tudi oseba s posebnimi potrebami.

23.2 Potopisna študijska krožka

V Divači je v tem času deloval študijski krožek Iz knjižnice Divača v svet, v Komnu pa študijski krožek S knjižnim nahrbtnikom na potep. V obeh krožkih so izpeljali po devet potopisnih predavanj, zadnje, deseto srečanje pa je predstavljal izlet v Rezijo in Karnijo, ki je bil letos na soboto, 25. maja 2019. Kot vsako leto jih je vodil Marko Mohorčič.

23.3 Bralni študijski krožek Sončna ura

V Kosovelovi knjižnici Sežana so se dvakrat mesečno sestajale članice študijskega krožka Sončna ura, ki so pridno prebirale kakovostno slovensko literaturo. Osredotočile so se na literarni opus pisateljice Mojce Kumerdej, ki so jo povabile v goste na osrednjem dogodku – literarnem večeru 18. marca.

23.4 Študijski krožek Zapojte z nami

Na delavnici Zapojte z nami pa so prepevali ljudske pesmi. Srečevali so se enkrat mesečno. Novost letošnjih srečanj je bil zaključni nastop skupine v sklopu projekta Julizuni 2019 v Kosovelovem domu. 19. julija 2019, so na zadnjem pripovedovalskem večeru popestrili program s petjem ljudskih pesmih. Članicam so se pri petju pridružili tudi obiskovalci.

23.5 Študijski krožek Zgodbarnica

V knjižnici Kozina so se družili člani študijskega krožka Zgodbarnica, ki so bili zelo aktivni, saj so doslej izdali že več publikacij, uspešno pa se predstavljajo tudi izven knjižnice (zaključna prireditev) in v zamejstvu. Letos so zaključek študijskega leta obeležili z gostovanjem na Reki.

24 POROČILA

24.1 Knjižnica Divača

V divaški knjižnici je bilo zelo pestro. V letu 2019 je delo knjižničarke najprej izvajala Nataša Grom, v drugi polovici leta pa Marja Filipčič Mulič.

Bralci so se težko navadili, da se je s septembrom poenotil urnik odprtosti enot Kosovelove knjižnice Sežana. Divaška knjižnica je torej po novem odprta trikrat in ne štirikrat tedensko.

Kljub temu so v knjižnici poleg rednega dela – izposoja knjižničnega gradiva – potekale tudi druge oblike knjižnične dejavnosti, s katerimi smo skušali zadovoljevati potrebe različnih skupin uporabnikov.

Vsak drugi torek v mesece smo organizirali uro pravljic, ki smo jo izpeljali na različne načine – bodisi jo je povedala knjižničarka bodisi zunanji izvajalec. Vsako uro pravljic mo popestrili tudi z ustvarjalno delavnico.

Pogosto so nas obiskale tudi skupine iz vrtca.

Osnovnošolci so knjižnico obiskali v okviru projekta Rastem s knjigo ali pa so obiskali katero izmed razstav, ki smo jih postavljali na ogled skozi vse leto.

Predstavljali smo tudi diplomske in magistrske naloge.

V prvi polovici leta smo gostili bralce z VDC, ki so se udeleževali srečanj v projektu Magajnova bralna značka.

Nekaj večerov smo namenili leposlovju, na katerih smo predstavili knjižna dela, najpogosteje lokalnih ustvarjalcev. Med najbolj obiskane dogodke pa še vedno štejemo potopisne torke v sklopu študijskega krožka Iz knjižnice Divača v svet, ki so odlično obiskani. Po devetih srečanjih ta tip dogodkov zaključimo z ekskurzijo, ki jo organiziramo s knjižnico iz Komna. Letos so udeleženci lahko občudovali Rezijo in Karnijo.

Vse pomembne dogodke smo zabeležili v lokalnem časopisu Občine Divača, s katero smo zgledno sodelovali. Osrednji skupni dogodek je bil ob občinskem prazniku Občine Divača, ko smo gostili slikarsko razstavo Podobe preteklosti in odprli bralni kotiček gradiva iz knjižnice dr. Ervina Dolenca.

Marja Filipčič Mulič

24.2 Knjižnica Komen

Dogajanje v komenski knjižnici je bilo tudi v letu 2019 izjemno pestro. Pri ponudbi prireditev smo se trudili zagotoviti potrebe in želje različnih struktur občanov in drugih obiskovalcev, ki prihajajo tudi iz zamejstva ter sosednjih občin.

Redne pravljične urice v naši knjižnici potekajo že vrsto let enkrat mesečno. Novost, ki smo jo letos uvedli, je pripovedovanje pravljic brez kakršnih koli pripomočkov. V času, ko so otroci bombardirani z neštetimi vrstami dražljajev, jim skušamo prikazati pomen poslušanja. Odziv je izjemno pozitiven, sploh pri otrocih starejših od 3 let. V začetku leta pravljično dogajanje popestrila baletna pravljica, ki jo pripravita sodelavki mladinskega oddelka z Baletnim društvom Sežana. Letošnjo decembrsko pravljico pa je otrokom poklonilo podjetje Elter, d. o. o., iz Komna, ki je za knjižnico doniralo 300 eur. Posebej zanimiva je bila tudi pravljica pred poletnimi počitnicami, ki smo jo organizirali na prostem. Z gostjo, mlado Zalo Černe, smo se ob glasbi in pripovedi zbrali pri kalu v Komnu. Pravljice je v letu 2019 obiskalo 277 otrok, vedno v spremstvu, kar pomeni, da je število obiskovalcev vsaj za 150 odraslih večje.

Obiski vrtčevskih otrok so bili redni. Otrokom vseh skupin namenjamo čas ob sredah dopoldne, ko izkoristijo čas za daljši sprehod in obisk knjižnice. Zaradi oddaljenosti in težkega dostopa mlajši skupini v knjižnico žal ne moreta. Sodelovanje z vrtcem poteka brez zapletov, smo izredno fleksibilni, tako da se brez težav dogovorimo za vse obiske in dejavnosti. Knjižnico obišče tudi starejša skupina iz Štanjela in skupaj izvedemo kulturni dopoldan.

Obiski knjižničarke v vrtcu potekajo po potrebi. Kot vsako leto smo izvedli zaključek Bralnega palčka na enotah Komen, Štanjel in Dutovlje. Knjižničarka je obiskala tudi vrtec v Tomaju. Vsako leto skupaj izvedemo daljši obisk s pravljično urico, ki je tematsko obarvana (zima, jesen…)

Z Osnovno šolo Komen smo letos pripravili prireditev z odprtjem razstave raziskovalne naloge v okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava. Izvedli smo projekt Rastem s knjigo in kulturni dan v knjižnici z otroki 2. razredov OŠ Komen in POŠ Štanjel. Otroci v knjižnici preživijo ves dan, pripravimo jim delavnice o branju, poznavanju pravljičnih junakov, lov na zaklad. Knjižnici osnovne šole smo v oporo tudi pri izposoji pri gradivu za bralno značko.

Potopisna predavanja potekajo v knjižnici že več kot 10 let. Zanimanje zanje je še vedno veliko, kar potrjuje obisk posameznega predavanja. Ko za predavatelja pričakujemo večji obisk, predavanje izvedemo v dvorani kulturnega doma. Predavanja so organizirana kot študijski krožek. Tudi letos smo izpeljali 9 srečanj v knjižnici, 10. pa na terenu z izletom v Rezijo.

Z zanimanjem je bila sprejeta tudi akcija S knjižnico v gledališče. V sodelovanju z SSG iz Trsta se vsako sezono odpravimo na ogled štirih predstav. Avtobus za 50 oseb je vedno poln.

Trudimo se pripraviti literarne večere s predstavitvami tako leposlovnih kot tudi strokovnih knjig. Že utečena je predstavitev nominirancev za Rožančevo nagrado, ki je zelo dobro obiskana prireditev. Letos smo predstavili še: Zakaj ti? (David Stepančič), Pričevanja (Nadja Mislej Božič), La veglia di Ljuba (Igor Komel), Kraškokriške pravljice (Jasna Majda Peršolja), Ivan Rudolf (Irena Uršič), Županovi iz Lonjerja (Ivo Jevnikar).

Letos je knjižnica pet krat postala razstavni prostor. V sodelovanju z različnimi partnerji smo na ogled postavili: Kraška pokrajina, Turizmu pomaga lastna glava, Fotografija ohranja spomin, Kraškokriške pravljice ilustracije, Čipka v kamnu. Razstave izredno popestrijo knjižnični prostor in so vedno pohvaljene.

Kulturni dan že vrsto let poteka v sodelovanju z Glasbeno šolo Sežana, podružnico Komen. Letos smo obiskovalcev ponudili prav poseben večer, na katerem so se prepletale ljudske pripovedi z igro in dramatizacijo. V samo dogajanje smo vključili tudi obiskovalce, ki so pozorno spremljali nastop in ugibali naslove ljudskih pesmi. Prireditev smo izpeljali v avli OŠ Komen.

Pripovedovanje za odrasle: izvedli smo prvi večer pripovedi za odrasle. Na večeru z naslovom Dar zgodbe so nastopile štiri pripovedovalke. Načrtujemo izvedbo vsaj enega večera letno.

Ker sledimo interesom in željam uporabnikov smo letos organizirali še naslednja predavanja oziroma predstavitve: predstavitev delovanja in programa UTŽO Kras, Pa reč’mo eno o vremenu, Kako premagati porodno bolečino, Živeti z demenco, Sproščanje in masaža otrok.

V prostorih knjižnice smo letos na razpisu IKT dobili dva računalnika, začelo se je posodabljanje ogrevanja (IR paneli), novo platno za projekcije, prenosni zvočnik z dvema mikrofonoma.

Žal se je poškodoval prenosni računalnik (zlomil ekran), ki je nujna oprema in upamo na novega.

Marija Umek

24.3 Knjižnica Kozina

V kozinski knjižnici smo v letu 2019, poleg rednega in osnovnega dela: izposoja knjig, ozaveščanje uporabnikov o pomenu branja in kulture, pomoči pri iskanju gradiva, svetovanju o knjigah, pripravili veliko dogodkov za različne ciljne skupine (glej tabelo). Ker je knjižnica zadnje čase zelo več kot le in samo prostor za izposojo, študij itd., se trudimo, da v skromne prostore privabimo čim več ljudi, da bi spoznali naše poslanstvo. Pravljično-ustvarjalne urice potekajo enkrat mesečno – ali v izvedbi bibliotekarke ali povabljenih otrok, mladincev, mamic, babic, znanih in manj znanih pravljičarjev, lokalnih društev ipd. Pravljična urica je vedno tudi ustvarjalna, ali pevsko ali risalno ali glasbeno ali plesno ali kako drugače. Obiski knjižničarke otrok v vrtcu so utečena dejavnost, še posebej v februarju, ko bibliotekarko povabijo na pripovedovanje pravljice v krajevni vrtec. Obiski vrtčevskih in osnovnošolskih otrok niso pogosti, saj je knjižnica od obeh zavodov oddaljena dva km in potrebujejo varstvo, proste ure, lepo vreme, zato sem v letu 2019 uvedla redni mesečni obisk v drugem razredu, kamor prinesem knjige na določeno temo (v dogovoru z razredničarkama) in o čemer se potem z otroki v treh šolskih urah pogovarjamo. Po vsakem srečanju otroci narišejo karkoli na temo, razredničarki dostavita risbe v knjižnico in knjižničarka razobesi risbe na mladinskem oddelku, kjer ostanejo čez celo šolsko leto, ob koncu se naredi praznično prireditev z otroki, kamor povabi tudi starše in prijetno zaključi projekt (dosedanje teme: promet, jesen, družina). Z obema zavodoma (vrtec, OŠ) dobro sodelujemo (Bralni palček, redni letni obiski tretjih razredov, prispevki za Zgodbarničico). Knjižnico smo popeljali med ljudi že vsa ta leta s študijskim krožkom ŠK Zgodbarnica, kjer čez leto zbiramo in si pripovedujemo zgodbe, nastane zbornik (če bi bila knjiga, bi imela vsakič več kot tristo strani) – zaradi pomanjkanja lastnih finančnih sredstev na vsaki dve leti – v 2019 je v nastajanju, nova je nato v juniju 2020. Obstaja v elektronski obliki in če jo kdo želi, se oglasi pri knjižničarki. Za tiskano obliko pridobimo kakega sponzorja, ki pa povečini želi ostati anonimen, tudi oblikovalka bo v letošnjem letu nova in vse, kar počnemo pri krožku, je prostovoljno, zastonj in srčno. Zgodbarniško skripto smo objavili na spletnem portalu Kamra, v šolskem letu 2017/2018 je dobila mesto tudi na strani Andragoškega centra Slovenije, kjer se bodo pridružili predstavitveni powerpointi ene od zgodbarničark; kot krožek pa smo »viseli« na Plečnikovem sprehajališču v Tivoliju ob 25. obletnici študijskih krožkov. V letu 2019 je izžel pri Andragoškem centru ob 25-letnici obstoja študijskih krožkov nov, bogat zbornik in na naslovnici je ravno naš krožek, kar nam je v velik ponos in potrditev, da odlično delujemo. Pri sestavljanju zbornika sodelujemo tudi z OŠ, saj zajema del skripte Zgodbarničico, v katero prispevajo svoje zgodbe, pesmi, zapise tudi osnovnošolci. Sodelujemo z znanimi in manj znanimi psici, ki nam svoje zgodbe pošiljajo preko elektronske pošte. ŠK Zgodbarnica deluje v 2019 že osmo leto. Na začetku ali koncu delovanja v šolskem letu priredimo ali otvoritveno ali zaključno prireditev, doslej v Rodiku, Slivju, Brezovici, v sosednji Bazovici, v sosednjem Borštu, v Koprivi na Krasu, na Premu, v Ilirski Bistrici, na Reki, na Vrhniki in še kje, ali pač koga povabimo, se kam povabimo, si privoščimo izlet na lastne stroške. Zadnji dve leti se večjim prireditvam izogibamo. Medse raje povabimo kakega gosta ob različnih priložnostih, ljudske pisce ali zanimive ljudi iz našega okolja. Od 14. 1. 2015 ima krožek svojo facebook stran. Ob praznovanjih, se povabimo v lokalno gostilno ali na turistične kmetije, da obenem v člankih in z zgodbami prikažemo in predstavimo tudi njih. V letu 2017 je ena izmed zgodbarničark izdala knjigo zgodbic, ki je bila v knjižnici predstavljena v okviru krožka in izven. Tudi nekaj ostalim se kmalu obeta knjižna izdaja. Sodelujemo tudi z drugimi zavodi (Dnevno varstveni center Ruj iz Hrpelj, razstava, obiski), društvi, institucijami in posamezniki iz celotne Slovenije, še posebej iz zamejstva, saj se trudimo biti prostor, namenjen zares vsem. Prireditve bibliotekarka redno pospremi s člankom. Kot prva izmed enot smo pred leti začeli z mesečnimi razstavami, ki privabijo domače ljubiteljske slikarje, ustvarjalce ali ‘zamejske’ umetnike, hkrati pa na otvoritve privabijo povsem nove in različne profile obiskovalcev, ki v knjižnico velikokrat pridejo prvič in se kasneje z veseljem vračajo, saj so navdušeni nad prostorom in prisrčnostjo prireditev. Obiskovalci so domačini, vedno več je tudi takih, ki živijo drugje, v Berlinu, Avstriji, Nemčiji, Ameriki, ki si pridejo ogledat razstavo, če so ravno doma. Razstave so dosegle izreden uspeh, saj se na otvoritvah povezujejo ljudje, ki se sicer morda ne bi, in knjižnico obiščejo ljudje, ki jih sicer morda ne bi nikoli zaneslo v naš kraj. Zaradi potrebe po druženju in ustvarjanju priredimo čez leto medgeneracijske ali otroške/mladinske ustvarjalnice, na katerih si ustvarjalci izmenjujejo znanja. Od leta 2017 medse vabimo tudi kantavtorje, pevska društva ali glasbenike Brkinske godbe, posamično ali skupinsko. Bibiliotekarka je soadministrator spletne strani Dobreknjige.si (kamor vnaša opise knjig, ki se ji zdijo vredne branja), primorskega biografskega leksikona Primorci.si (kamor vnaša opise ljudi, ki se ji zdijo vredni), spletnega portala za ohranjanje kulturne dediščine Kamre/Albuma Slovenije (kamor vnaša zgodbe in fotografije ljudi, ki ji podatke in dokumente prinesejo) in spletne zgodbarniške strani ŠK Zgodbarnica (kamor vnaša različne zgodbe, ki se ji zdijo zanimive za branje). Potrebno se je prilagoditi potrebam uporabnikov, kar pa ni več le in samo izposoja, ampak tudi svetovanje, pogovor, poslušanje, predvsem slednje. Podpiramo tudi domoznanstvo, tako da vabimo domačine in domača društva k mesečnemu razstavljanju, predstavitvi diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog in disertacij, knjig, k vodenju pravljično-ustvarjalne urice ali medgeneracijske delavnice, k predavanju, če so iz stroke. Sicer pa vse naloge in drugo domoznansko gradivo hranimo v domoznanski omari krajevne knjižnice, kjer so shranjene tudi nekatere bibliofilske izdaje starih knjig, občinska glasila in izdelki/dokumenti/knjige/prispevki/razglednice domačih ustvarjalcev. Naj omenimo še, da imamo v Knjižnici Kozina v predverju prostor, kamor ljudje prinašajo rabljene knjige in jih izmenjujejo. Veliko rabljenih knjig smo poslali v države bivše domovine, veliko smo jih dali v hrpeljski Zdravstveni dom, nekaj pa Gozdarski šoli Postojna in seveda posameznikom, ki si ustvarjajo lastne domače knjižnice. Kmalu bomo bogatejši tudi za knjigobežnice, ki jim bomo namenili prostor ob knjižnici.

Patricija Dodič

25 ZAKLJUČEK

Sklenemo lahko, da smo se v letu 2019 trudili dosegati zastavljene cilje.

Na kadrovskem področju je bilo kar nekaj sprememb, saj sta se dve delavki upokojili in smo v kolektiv dobili nov kader. Eden od zastavljenih ciljev so zadovoljni zaposleni, ki se stalno izobražujejo in tako nadgrajujejo svoje znanje ter bogatijo knjižnico. Žal imamo premalo zaposlenih in tudi pogoji dela ob zastareli tehnologiji niso ravno spodbudni. Tudi naši bralci si želijo boljšo tehnično opremljenost knjižnice.

V tem letu smo morali zmanjšati tudi nakup knjižnega gradiva. Ker vsem bralcem ne moremo zadovoljiti potreb po branju gradiva ali zato so prisiljeni čakati na gradivo, ki ga rezervirajo, upada tudi obisk knjižnice in izposoja gradiva.

Tudi v letu 2019 so bralci posegali po elektronskem gradivu, saj smo zabeležili 489 izposoj, skoraj toliko kot lani. S povečanjem nakupa licenc bi se povečala tudi izposoja.

Naša dejavnost je bila opazna v javnosti, saj so o dogodkih javnost redno obveščali mediji.

Sodelovali smo z ostalimi javnimi zavodi v lokalne okolju ter organizirali dejavnosti, namenjene ranljivim skupinam in osebam s posebnimi potrebami.

Poslovanje je gospodarno, a žal oteženo: tudi v letu 2019 smo redno opozarjali občine ustanoviteljice o pomanjkanju sredstev za normalno poslovanje, kaj šele za boljšo tehnično opremljenost knjižnice. Kljub temu nam je uspelo izpeljati nekaj investicij.

Velike težave smo imeli tudi z vzdrževanjem prostorov in opreme, ki je dotrajana in neprimerna. Pri tem smo izgubljali veliko časa in energije ter stroškov. V upanju, da bomo imeli v občinah ustanoviteljicah več posluha za naše težave, se nadejamo uspešnega poslovnega leta 2020.

mag. Magdalena Svetina Terčon, direktorica

KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA

Ulica Mirka Pirca 1

6210 SEŽANA

RAČUNOVODSKO POROČILO

za leto 2019

Sežana, februar 2020

RAČUNOVODSKO POROČILO VSEBUJE NASLEDNJE

a) PRILOGE

Priloge iz Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava:

Bilanca stanja
Stanje in gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev
Stanje in gibanje dolgoročnih kapitalskih naložb in posojil
Izkaz prihodkov in odhodkov – določenih uporabnikov
Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka
Izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov
Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov
Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti

b) POJASNILA

Pojasnila k postavkam BILANCE STANJA ter postavkam njenih obveznih prilog

Pojasnila k postavkam IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV ter postavkam njegovih obveznih prilog.

Pojasnila k postavkam IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLEČNIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA

Pojasnila k postavkam IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČNIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI

PREDLOG RAZPOREDITVE UGOTOVLJENEGA POSLOVNEGA IZIDA – PRESEŽKA PRIHODKOV NAD ODHODKI za leto 2019.

POJASNILA K POSTAVKAM BILANCE STANJA IN PRILOGAM K BILANCI STANJA

SREDSTVA

A) STANJE DOLGOROČNIH SREDSTEV IN SREDSTEV V UPRAVLJANJU

V letu 2019 smo nabavili za 42.589,41 € opredmetenih in neopredmetenih sredstev in drobnega inventarja. Za zamenjavo oken in žaluzij smo porabili 33.697,01 €, kar je bila naša največja investicija. Za nabavo računalniške opreme smo porabili 5.794,71 €, ostala oprema v višini 3.097,69 € pa so stoli, projektor, vozička za knjige, računovodski program. Nabavili smo za 74.653,90 € knjig.

Odpisano je bilo za 6.011,77€ nabavne vrednosti in 6.011,77 € popravka vrednosti osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Sredstva so bila odpisana zaradi dotrajanosti ter izločena iz uporabe. Inventurna komisija je predlagala odpis knjižničnega gradiva v višini 5.457,20 €.

Finančna sredstva	oprema	knjige
Občina Sežana	36.131,30	10.000,00
Občina Divača	2.745,99	3.999,96
Občina Hrpelje Kozina	0,00	5.000,00
Občina Komen	1.000,00	5.000,00
Ministrstvo za kulturo	1.950,00	25.507,00
lastna sredstva	762,12
Skupaj finančna sredstva	42.589,41	49.506,96

Amortizacija za leto 2019 znaša 12.262,84 €. Višina stopenj in način amortiziranja je v skladu s pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (URL 138/2006 in spremembe) in v skladu z SRS 1. Uporabljena je metoda enakomernega časovnega amortiziranja.

Konti skupine 00 in 01 – Neopredmetena dolgoročna sredstva (AOP 002 in 003)

– Nabavna vrednost programske opreme se v letu 2019 znaša 347,70 €.

– Popravek vrednosti programske opreme se je v letu 2019 povečal in znaša 64,58 €.

Konti skupine 02 in 03 – Nepremičnine (AOP 004 in 005)

Nabavna vrednost nepremičnin za leto 2019 znaša 897.109,62 €,
Odpisana vrednost nepremičnin se je v letu 201 povečala in znaša 263.211,36 €.

Konti skupine 04 in 05 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva (AOP 006 in 007)

Nabavna vrednost opreme v letu 2019 znaša 705.395,38 €.
Popravek vrednosti se je v letu 2019 povečal in znaša 676.165,08 €.

B) KRATKOROČNA SREDSTVA (RAZEN ZALOG) IN KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Konti skupine 11 – Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih ustanovah (AOP 014)

Na dan 31. 12. 2019 je bilo stanje denarnih sredstev blagajni knjižnice 360,50 €.

	Denarna sredstva	360,50
1.	Dobroimetje pri bankah v EUR	360,50

Na dan 31. 12. 2019 je bilo stanje denarnih sredstev na TRR računu knjižnice 39.421,01 €.

	Denarna sredstva	39.421,01
1.	Dobroimetje pri bankah v EUR	39.421,01

Konti skupine 12 in 13 – Kratkoročne terjatve do kupcev (AOP 015 in 016)

Kratkoročne terjatve do kupcev znašajo 238,50 €

Terjatve izvirajo iz terjatev do uporabnikov knjižnice.

	Kratkoročne terjatve do kupcev	238,50
1.	Kratkoročne terjatve do kupcev v državi	238,50

Konti skupine 14 in 17 – Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta (AOP 017 in 020)

Kratkoročne terjatve do uporabnikov EKN znašajo 67.586,39 €.

Skupino 14 predstavljajo terjatve do financerjev ter ostalih proračunskih uporabnikov,

terjatve za plače in materialne stroške za december, izplačano v januarju 2020.

	Kratkoročne terjatve do uporabnikov EKN	67.586,39
1.	Kratkoročne terjatve do občine Sežana	16.506,88
2.	Kratkoročne terjatve do občine Divača	30.804,23
3.	Kratkoročne terjatve do občine H. Kozina	14.338,05
4.	Kratkoročne terjatve do občine Komen	5.867,22
5.	Kratkoročne terjatve do ostalih prorač. upor.	70,00

V skupino 17 so zajete terjatve do državnih institucij v višini 1.075,08 €:

	Druge kratkoročne terjatve	1.075,08
1.	Kratkoročne terjatve do ZZZS	1.075,08

Konti skupine 19 – Aktivne časovne razmejitve (AOP 022)

Aktivne časovne razmejitve znašajo 112,42 €. Predstavljajo vnaprej zaračunane stroške. Naročnina na revijo, račun smo prejeli v decembu 2019

	Aktivne časovne razmejitve	112,42
1.	Kratkoročno odloženi stroški	112,42

C) ZALOGE

Materiala na zalogi knjižnica nima.

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Konti skupine 21 – Kratkoročne obveznosti do zaposlenih (AOP 036)

Kratkoročne obveznosti znašajo 27.449,01 €. Predstavljajo v celoti obveznosti za še neizplačane bruto plače in nadomestila, za december 2019.

Konti skupine 22 – Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev (AOP 035,037)

Obveznosti do dobaviteljev znašajo 12.128,65 € in se nanašajo na račune iz decembra, ki imajo valuto v letu 2020.

Konti skupine 23 – Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja (AOP 038)

Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja znašajo 4.193,50, €. Izvirajo iz obveznosti za plačilo prispevkov delodajalca na plače v višini 4.103,50 €, stroški avtorske pogodbe predstavljajo obveznost v višini 90,00.

Konti skupine 24 – Obveznosti do ostalih proračunskih uporabnikov (AOP 039)

Obveznosti znašajo 22,44 €. Sem spadajo prejeti računi, in sicer :

Uprava za javna plačila 15,44 €
Univerza na Primorskem 7,00 €

Konti skupine 29 – Pasivne časovne razmejitve (AOP 043)

Pasivne časovne razmejitve znašajo 3.084,00 €,

Predstavljajo še ne zaračunane storitve, prejeli smo sredstva za investicijo ki še ni zaključena, račun bo izstavljen po končanju dela v letu 2020,

– sredstva za investicije 3.084,00 €

E) LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

Konti podskupine 98 – Obveznosti za neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva (AOP 044)

Obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje znašajo 728.411,97 €.

STANJE oz. SPREMEMBA	znesek v eur
stanje na dan 31.12.2018	673.521,88€
– zmanjšanje zaradi amortizacije in odpisov	14.642,16 €
– nakup knjig	49.506,96 €
+ prejeta sredstva za investicije	42.589,41 €
+ nakup knjig	49.506,96 €
+ presežek prihodkov nad odhodki 2018	14.529,21 €
+ pokrivanje izgube H. Kozina za leto 2018	12.413,63 €
Stanje na dan 31.12.2019	728.411,97 €

Konti podskupine 985 in 986 – Presežek prihodkov nad odhodki ali presežek odhodkov nad prihodki (AOP 058 ali 059)

STANJE OZ. SPREMEMBA podskupine 985 oz. 986	znesek v eur
stanje na dan 31.12.2018	14.695,24 €
– presežek prihodkov nad odhodki za leto 2019 (iz priloge – AOP 889)	14.529,22 €

POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV

A) ANALIZA PRIHODKOV

Celotni prihodki doseženi v letu 2019 so znašali 538.782,75 € in so bili za 0,20 % nižji od doseženih v letu 2018.

Neplačani prihodki znašajo 68.899,97 €. V celotnem prihodku predstavljajo 12,79%.

Finančnih prihodkov v letu 2019 ni bilo, ker jih banke ne obračunavajo.

1 – Prihodki iz poslovanja izvirajo iz:

	Prihodki po financerjih	znesek eur
a)	Občinska sredstva
	Občina Sežana	242.497,51
	Občina Divača	82.225,66
	Občina Hrpelje Kozina	82.948,20
	Občina Komen	73.813,30
b)	Proračunska sredstva
	Ministrstvo za izobraževanje, …	4.795,00
	Skupaj prihodki /proračun in občina/	486.279,67
c)	Prihodki od uporabnikov knjižnice	47.466,93
d)	Ostali prihodki	506,04
	Skupaj prihodki	534.252,64

Prihodki ustanoviteljev pokrivajo osnovno dejavnost, večji del gre za plače zaposlenih, ostalo pa za pokrivanje materialnih stroškov kot so elektrika, voda, vzdrževanje, ..

Prihodki proračunskih uporabnikov so sredstva Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, in sicer za pokrivanje stroškov projekta Študijski krožki.

Prihodki od uporabnikov predstavljajo članarine – vpisnine v knjižnico, poplačilo zamudnin, izgubljenih knjig, izkaznic, ..

Med temi prihodki so tudi prihodki od ogleda Kosovelove domačije v Tomaju.

Ostali prihodki vključujejo prihodke iz naslova medknjižnične izposoje in projekta LAS.

2 – Ostali prihodki:

V letu 2019 smo prejeli donacije in sicer: 820,00 €.

Od tega je bilo namensko donirano knjižnici Komen 300,00 €.

B) ANALIZA ODHODKOV

Celotni odhodki doseženi v letu 2019 so znašali 524.253,53 € in so bili za 5,13 % nižji od odhodkov leta 2018.

Po glavnih postavkah so bili odhodki poslovanja naslednji:

) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV

Stroški blaga in materiala so v letu 2019 znašali 56.687,16, letu 2018 pa 72.943,67 € in so bili 22,29% nižji od doseženih v letu 2018. Njihov delež v skupnih odhodkih je 10,81 %.

Stroški storitev so v letu 2019 znašali 57.855,73 €, v letu 2018 so znašali 49.866,49 €. V primerjavi s preteklim letom so višji za 16,02%. Delež v celotnih odhodkih predstavlja 1,04%.

2.) STROŠKI DELA

Stroški dela so v letu 2019 znašali 382.698,72 €, v letu 2018 pa so znašali 396.347,77 €. V letu 2018 smo imeli javne delavce, stroški so bili tako višji za 3,44% Delež v celotnih odhodkih za leto 2019 znaša 73,00%.

Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v letu 2019 je znašalo 13,17 zaposlenih.

Povprečna bruto plača je znašala 1.823,70 € in se je povečala v primerjavi s preteklim letom .

V letu 2019 je bilo izplačano 12.613,14 € regresa za letni dopust.

AMORTIZACIJA

Obračunana amortizacija je v letu 2018 znašala 37.409,78 €.

Obračunana je v skladu s predpisanimi stopnjami in predpisi, ki urejajo amortiziranje, in sicer:

– v breme sredstev v upravljanju 12.262,84 €

– v breme knjižnice knjige 25.146,94 €

Drobni inventar je odpisan 100 % ob nabavi in sicer je znašal za leto 2019 2,379,32 €.

OSTALI ODHODKI

Pod ostale odhodke štejemo zamudne obresti, in sicer so za leto 2019 znašale 22,68 € ter odhodke kot je nadomestilo za stavbno zemljišče, novoletno srečanje zaposlenih in upokojencev knjižnice. Delež v celotnih odhodkih znaša 5,15%.

DAVEK OD DOHODKA za leto 2019 ni bil obračunan .

C) POSLOVNI IZID

Razlika med prihodki in odhodki za leto 2019 izkazuje pozitivni poslovni izid – presežek prihodkov nad odhodki in sicer 14.529,21 €.

POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA

Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka služi spremljanju gibanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov.

Presežek prihodkov nad odhodki po denarnem toku v tem letu znaša 5.111,58 €.

POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI

Kosovelova knjižnica posluje kot javna služba, financirana iz občin Sežana – 52,47%, Divača – 16,15%, Hrpelje Kozina – 17,40% in Komen – 13,98%. Obseg financiranja je pripravljen in sprejet od občin na podlagi števila prebivalcev po posameznih občinah.

Knjižnica dodatno pridobiva finančna sredstva iz naslova pobiranja članarin od vpisanih občanov v knjižnico, od zamudnin pri vračilu knjig ter poplačila izgubljenih oz. poškodovanih knjig.

Tržne dejavnosti ne izvajamo.

PREDLOG POKRIVANJA UGOTOVLJENEGA POSLOVNEGA IZIDA –PRESEŽKA PRIHODKOV NAD ODHODKI ZA LETO 2019

Presežek prihodkov nad odhodki tekočega leta se porabi za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme v letu 2020.

Poročilo pripravila: Direktorica:

Ksenija Vrčkovnik Mag. Magdalena Svetina Terčon

[1] Statistični urad Slovenije, na 1. 1. 2019.

[2] Odločba Ministrstva za kulturo št. 612-173/2010/48, z dne 10. 10. 2011.