Ustvarjajmo skupaj

zgodbo o(b) knjigi

 Strateški načrt Kosovelove knjižnice Sežana za obdobje 2021–2025

Kazalo … 3

Uvod … 4

Zakonske in druge pravne podlage, ki so služile kot osnova za Strateški načrt: … 5

Nekaj podatkov o knjižnici … 6

Vizija razvoja knjižnice … 7

STRATEŠKA PODROČJA IN CILJI V OBDOBJU 2020–2025 … 8

Strateško področje 1: Knjižnična mreža … 8

Strateško področje 2: Razvoj in upravljanje knjižnične zbirke … 11

Strateško področje 3: Prireditve, projekti, izobraževanja … 13

Strateško področje 4: Domoznanstvo … 16

Strateško področje 5: Sodelovanje, partnerstva, promocija … 18

Strateško področje 6: Kadri in delovni procesi … 19

Strateško področje 7: Financiranje dejavnosti … 20

Strateško področje 8: Ureditev aktov … 20

STRATEŠKA PODROČJA IN CILJI ZA KOSOVELOVO DOMAČIJO TOMAJ V OBDOBJU 2020–2025 … 21

Strateško področje 1: Razvoj in vzdrževanje muzeja Kosovelova domačija Tomaj … 21

Strateško področje 2: Nove vsebine in sodelovanje z lokalno skupnostjo … 23

Strateško področje 3: Promocija zbirke .,, 23

Uvod

Kosovelova knjižnica Sežana je ena od 58 slovenskih splošnih knjižnic. Poleg osrednje knjižnice Sežana delujejo še tri enote, in sicer Knjižnica Komen, Knjižnica Divača in Knjižnica Kozina, ki opravljajo kulturno, informacijsko, izobraževalno in socialno vlogo na svojem področju.

Deluje od leta 1948, od leta 1963 nosi ime po pesniku Srečku Kosovelu. Osrednja knjižnica že več desetletij deluje v sedanjih prostorih.

V tem času se je zelo povečal obseg knjižničnega gradiva, knjižnica je odprta za nove pristope in nove medije. Njeno delo plemenitijo številne dejavnosti, bibliopedagoško delo in delo z uporabniki. Knjižnica ponuja tudi prostor, v katerem lahko uporabniki berejo, študirajo, dostopajo do svetovnega spleta, se izobražujejo, raziskujejo ali  se srečujejo, preživljajo prosti čas, prebirajo časopise.

Deluje v času nenehnih sprememb, zato zaposleni ves čas iščejo nove načine, s katerimi bi zadovoljili potrebe uporabnikov. Pri tem se knjižnica povezuje z drugimi knjižnicami kot tudi lokalnimi organizacijami, saj se zavedamo, da skupaj lahko naredimo več.

Knjižnica je torej so s svojo dejavnostjo, knjižnim fondom in kadrom vpeta v lokalno okolje, prepoznavna pa je tudi širše, kar razberemo iz odziva različnih javnosti. Pri tem stoji trdno na tleh v sedanjosti, nadaljuje z načrtovanim delom iz preteklosti, usmerjena pa je v prihodnost. Njena naloga je, da bo delovala proaktivno, razvojno in odgovorno z enim namenom – da bo kot doslej okviru prioritet in svojih zmožnosti zadovoljevala potrebe okolja in prispevala k zadovoljstvu posameznika in razvoju lokalne skupnosti.

Na kakšen način?

– z usmerjenostjo k uporabnikom

– s kakovostno in aktualno knjižnično zbirko

– s spodbujanjem uporabnikov k samostojnemu iskanju gradiva, osebnostni rasti, izobraževanju ter preživljanju prostega časa v njej

– s sledenjem razvojnih trendov v knjižničarstvu

– s širitvijo svojo knjižnične mreže

– z iskanjem novih možnosti in priložnosti

– s stopanjem po poteh virtualne knjižnice

– z nenehnim predstavljanjem možnosti, ki jih ima na voljo

– z učinkovitim poslovanjem

– z zadovoljstvom zaposlenih

– z uresničevanjem sanj …

… in seveda s skrbnim strateškim načrtovanjem, ki izhaja iz dosedanje stopnje razvoja knjižnice in je usmerjeno v prihodnost. Pri tem se zavedamo omejitev, ki so posledica trenutnih ekonomskih in družbenih razmer. Kljub temu bomo usmerjeni do uporabnikov, ustanoviteljev, drugih javnih zavodov in drugih knjižnic. Uresničitev strateškega načrta, ki je razvojno naravnan in v ospredje postavlja uporabnike, je v veliki meri odvisna prav od ekonomskih razmer.

Zakonske in druge pravne podlage, ki so služile kot osnova za Strateški načrt:

• Odlok o ustanovitvi zavoda Kosovelova knjižnica Sežana (UL RS 23/2004),
• Zakon o knjižničarstvu (UL RS 87/01, 96/02, 92/15),
• Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (UL RS 96/02 ter spremembe),
• Zakon o zavodih (UL RS 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odločba US, 8/96, 36/00 in spremembe),
• Zakon o obveznem izvodu publikacij (UL RS 69/2006, 86/2009)
• Zakon o javnih uslužbencih (UL RS 56/2002 in spremembe)
• Zakon o delovnih razmerjih (UL RS 42/2002 in spremembe) – Zakon o javnih financah (UL RS 79/1999 in spremembe) – Zakon za uravnoteženje javnih financ (UL RS 40/2012, 55/2012)
• Zakon o dopolnitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ(ZUJF-A (UL RS 105/2012)
• Zakon o varstvu osebnih podatkov (UL RS 86/2004 in spremembe)
• Zakon o sistemu plač v javnem sektorju v javnem sektorju (UL RS 56/2002 in spremembe),
• Zakon o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 94/07),
• Zakon o lokalni samoupravi (1993, 2007, 2010),
• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (1999),
• Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (1995, 2001, 2004, 2006, 2007, 2008, 2010),
• Kolektivna pogodba o kulturni dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994, 1996, 1997, 1999, 2000, 2001, 2008, 2009, 2010),
• Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (UL RS 29/03, 74/17),
• Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (UL RS 73/03), – Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic (UL RS 19/03),
• Pravilnik o razvidu knjižnic (2003),
• Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja Kosovelove knjižnice Sežana (2003),
• Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (UL RS 9/2009 in spremembe)
• Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila (2004)

Drugi dokumenti:

• Etični kodeks (1998) in Manifest Zveze bibliotekarskih društev Slovenije o razvoju slovenskega knjižničarstva (2004),
• Ustava Republike Slovenije (1991),
• Navodila za odpis in izločanje knjižničnega gradiva (2003),
• Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028)
• Predpisi s področja računovodstva in finančnega poslovanj

ter drugi predpisi s področja kulture oziroma ustreznih področij za univerzalno rabo.

Nekaj podatkov o knjižnici

Osnovni podatki o javnem zavodu

Organi zavoda

Svet zavoda od 7. 1. 2017:

Ivica Podgoršek – predstavnica Občine Sežana, predsednica

Mirjam Frankovič Franetič – predstavnica Občin Divača in Hrpelje-Kozina, podpredsednica

Mojca Senegačnik – predstavnica bralcev občine Komen

Tina Turk – predstavnica bralcev v Občini Sežana

Martha Sotelo Bunjevac – predstavnica zaposlenih

Patricija Dodič – predstavnica zaposlenih

direktorica

mag. Magdalena Svetina Terčon

Dejavnost knjižnice je financirana iz:

1. javnih virov:

– občin ustanoviteljic

– Ministrstva za kulturo – preko prijave razpisov za projekte

– Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (študijski krožki)

2. nejavnih virov:

– prihodkov za opravljanje javne službe – lastnih sredstev (članarine, zamudnine … )

– sredstev donatorjev

– od prodaje blaga in storitev na trgu (vstopnina za Kosovelovo domačijo)

Knjižnica v številkah (za leto 2019)

• dotok gradiva: 5.859 enot gradiva
• zaloga gradiva: 185.702 enot gradiva
• obrat gradiva: 2,63 enote
• število članov: 9.528
• število aktivnih članov: 5.178
• izposoja gradiva: 496.895 enot
• število prireditev: 471
• obisk na prireditvah: 11.132
• obisk spletne strani: 52.872
• facebook stran: 136.626

Vizija razvoja knjižnice

Knjižnica bo v svojem lokalnem okolju predstavljala kulturno, informacijsko, izobraževalno in socialno stičišče posameznikov in skupin in uresničevala s tem povezane naloge

Izvajala bo naloge splošnih knjižnic in skrbela za razvoj knjižnične mreže.

Nadgrajevala bo kakovostno knjižnično zbirko in si prizadevala za izposojo gradiva. Ugotavljala bo potrebe lokalne skupnosti in svojo dejavnost načrtovala tako, da jih bo lahko zadovoljevala. Bralcem bo omogočala dostop do vsebin svojih zbirk, prav tako pa jim bo posredovala informacije o gradivu v njih. Javnost bo seznanjala z delovanjem knjižnice in s tem povečevala svojo vidnost in prepoznavnost v okolju. Spodbujala bo razvoj bralne kulture in različnih oblik pismenosti. Torej bo s svojim programom knjižnične službe spodbujala motivacijo, promocijo, vzgojo in usposabljanje za različne vrste pismenosti. Njeno delovanje bo usmerjeno k dvigu kakovosti knjižničnih storitev za uporabnike različnih ciljnih skupin. Slednje bo vključevala v proces vseživljenjskega učenja in neformalnega izobraževanja z bralnimi srečanji in projekti. Njeno delovanje bo posebej umerjeno k mladim in ranljivim skupinam. S spodbudnim delovnim okoljem in izobraževanjem zaposlenih se bodo ne samo uresničevale zastavljene naloge, ampak tudi rojevale nove ideje.

Sledila bo tudi novim razvojnim trendom, katerega odraz je virtualna knjižnica, ki preko vstopa na daljavo omogoča dostop do gradiva in informacij. Informacijsko izhodišče za to je spletna stran, ki jo bo potrebno sproti razvijati in dopolnjevati ter omogočiti, da bo postala uporabna tudi za osebe s  posebnimi potrebami. Posebej bo umerjena tudi v izgradnjo digitalne zbirke kot eno od nalog domoznanstva.

Posebej bo skrbela za pridobivanje, obdelavo, hranjenje, posredovanje in promocijo domoznanskega gradiva.

Kot doslej se bo povezovala s kulturnimi, vzgojno-izobraževalnimi in socialnimi ustanovami ter posamezniki, prizadevala si bo za vključevanje v partnerstva in sodelovanje v nacionalnih in mednarodnih projektih, tudi kar zadeva financiranje. V prihodnosti si bo bolj kot doslej potrebno prizadevati za pridobivanje dodatnih virov financiranja, kot je donatorstvo, sponzorstvo, projekti …

Stavbe, v katerih opravlja svojo dejavnost so dotrajane, prostori v marsikateri knjižnici niso v skladu s sodobnimi standardi. Čeprav bi bilo potrebno razmišljati o novih prostorih, si bo knjižnica prizadevala za posodabljanje obstoječih in za energetsko sanacijo (sodobnejša, varčnejša razsvetljava, novi viri energije …)

Vse to ji bo uspelo z razvito notranjo organizacijo, timskim delom, mobilnostjo in izobraževanjem zaposlenih ter prizadevanjem bo uvedbi sodobnejše tehnologije.

STRATEŠKA PODROČJA IN CILJI V OBDOBJU 2021–2025

Strateško področje 1: Knjižnična mreža

Kosovelova knjižnica Sežana ima dobro razvito knjižnično mrežo, ki poleg osrednje knjižnice obsega še tri enote. V upravljanju pa ima tudi Kosovelovo domačijo v Tomaju.

Poleg tega potrebe po knjižničnih storitvah zagotavljata na področju Brkinov v občinah Hrpelje – Kozina in Divača Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, v občini Komen pa Lavričeva knjižnica Ajdovščina s svojima bibliobusoma.

Obstajajo pa tudi področja, ki so precej oddaljena od knjižnic. Ti uporabniki so izrazili željo, da bi jim (naročeno) gradivo dostavljali z bibliokombijem.

Da bi knjižnična mreža dobro delovala so nujni ustrezni prostorski pogoji, oprema, ustrezen obseg in izbor knjižničnega gradiva, ustrezno število strokovno usposobljenih delavcev, ustrezna organizacija knjižnične dejavnosti ter sposobnost prilagajanja nenehnim spremembam.

Pričakovani učinki:

– sistematičen in dolgoročen razvoj knjižnične mreže

– lažja dostopnost do knjižničnih storitev za vse občane

–  nove oblike promocije knjižnice

Kazalniki uspešnosti:

– izhodišča za pridobitev bibliokombija

– optimizacija medoddelčne izposoje

Vse enote knjižnice imajo težave s prostori, ki so  premajhni in niso primerni za prireditve, zlasti ob spremenjenih pogojih delovanja, ko se pojavila potreba po zunanjih prostorih, ki bi bili primerni za prireditve. Zaradi spremenjenih razmer bi želeli dejavnost knjižnic premakniti tudi na zunanje površine, zlasti za prireditve, ki bi jih bilo potrebno urediti v vseh enotah knjižnice.

Knjižnici v Komnu in na Kozini sta težko dostopni za starejše, mlade mamice in gibalno ovirane osebe. Nobena od knjižnic nima avtomatskih vhodnih vrat. Občasno pa imajo knjižnice tudi težave s hlajenjem in ogrevanjem. Slednje je zelo potratno. Knjižnico na Kozini ogrevamo s peleti, knjižnico v Komnu z IR paneli, knjižnico v Divači ogrevamo z zelo dragim zemeljskim plinom, knjižnico v Sežani pa s plinom in kurilnim oljem.   

Velik problem, zlasti v osrednji knjižnici predstavlja pomanjkanje parkirnega prostora, ki vpliva na pogostnost obiskovanja knjižnice.

Pričakovani učinki:

– novi prostori za skladišče in dejavnosti knjižnice

– lažja dostopnost do knjižnice, povečan obisk, izposoja in uporaba storitev za uporabnike, – prostori za izvajanje dejavnosti, prostori za individualno in skupinsko preživljanje prostega časa,

– hitrejša izposoja/vračanje gradiva

– večja varnost in manjše uničevanje javne lastnine

– znižanje stroškov ogrevanja, naravna in ekonomična razsvetljava

Kazalniki uspešnosti:

– zadovoljstvo uporabnikov/pestrost dejavnosti,

– večji obisk,

– lažji dostop

– večji prosti dostop do gradiva

– večja izposoja in s tem večji obrat

– zadovoljstvo uporabnikov knjižnice kot virtualnega in fizičnega prostora

Sodobna knjižnica ne temelji le na fizičnih zbirkah. Vse bolj postajajo aktualne elektronske in spletne zbirke gradiva, ki ga bodisi pripravljamo sami bodisi se odločamo za nakup. Imamo pa tudi bogato zbirko filmov.

Prednost moramo dati sprotnemu posodabljanju spletne strani, ki je izhodišče za informacije, povezane z našim delovanjem. Vse bolj postaja aktualna tudi facebook stran.

Od leta 2013 omogočamo izposojo e-knjig preko portala Biblos, bralci lahko dostopajo do revij in časopisov preko aplikacije Press Reader, na tržišču pa so se pojavile tudi zvočne knjige. Članom omogočamo tudi dostop do podatkovnih zbirk, ki jih kupujemo preko koprske knjižnice Srečka Vilharja v okviru območnosti. Zbirko ponujamo uporabnikom preko oddaljenega dostopa – preko lastnih računalnikov. Uporabniki pa za svoje potrebe pogosto uporabljajo tudi IKT opremo naše knjižnice, zato je potrebno tudi to redno vzdrževati in posodabljati.

Pričakovani učinki:

– nadgradnja knjižnice kot prostora za preživljanje prostega časa

– zadovoljstvo zaposlenih in uporabnikov z urejenostjo enote in predstavitve zbirke

– lažje izvajanje bibliopedagoških dejavnosti

Kazalniki uspešnosti:

– izposoja in obisk glede na stanje pred investicijskim vzdrževanjem

 – obrat gradiva glede na stanje pred investicijskim vzdrževanjem

Strateško področje 2: Razvoj in upravljanje knjižnične zbirke

Upravljanje knjižnične zbirke zajema načrtovanje, zgradbo, rast, vrednotenje in uporabo knjižnične zbirke v daljšem časovnem obdobju. To je zelo pomembna naloga, saj se mora odzivati na spremembe okolja, zlasti pa mora biti aktualna. Vključevati mora dokumente v fizični in virtualni obliki. V ta namen bo knjižnica oblikovala dokument o nabavni politiki Kosovelove knjižnice Sežana, z anketami pa bo dodatno preverjala potrebe uporabnikov.

Pričakovani učinki:

– optimalen izbor knjižničnega gradiva za potrebe uporabnikov

– jasno definiranje odgovornosti za izgradnjo zbirke

– izboljšanje kakovosti zbirke

– približevanje standardom za izgradnjo knjižnične zbirke

– oblikovanje zbirke gradiva, ki ga bo potrebno obdržati za posredovanje zgodovinskih podatkov za raziskovalno delo

Kazalniki uspešnosti:

– obrat gradiva

Pričakovani učinki:

– boljša dostopnost gradiva za uporabnike

– bolj raznolika ponudba

– večja prepoznavnost  zbirk

Kazalniki uspešnosti:

– večja izposoja gradiva in s tem večji obrat gradiva

Pričakovani učinki:

-prepoznavanje potreb in pričakovanj uporabnikov

– nadgradnja storitev

– zaznavanje sprememb v potrebah uporabnikov in odziv nanje

Kazalniki uspešnosti:

– večje zadovoljstvo uporabnikov

Strateško področje 3: Prireditve, projekti, izobraževanja

V središču našega delovanja so uporabniki. Prizadevamo si, da bi v naše prostore privabili več obiskovalcev, ki bi si izposojali gradivo in v naših prostorih preživljali prosti čas. Da bi dosegli te cilje, izvajamo vrsto dejavnosti, ki so usmerjenje k spodbujanju branja ter razvoju informacijske pismenosti med vsemi skupinami, zlasti med mladimi. Storitve na področju informacijske pismenosti, vseživljenjskega učenja, socialnega vključevanje ter medkulturnega in medgeneracijskega dialoga bomo še naprej razvijali in spodbujali. Pri tem bomo tudi sledili trendom gospodarskega, kulturnega, demografskega okolja ter spremljali delovanje drugi ponudnikov podobnih storitev in se z njimi tudi povezovali.

Dejavnosti bomo izvajali v skladu s programom, ki ga bomo načrtovali na osnovi razpoložljivih virov, tako finančnih kot tudi kadrovskih. Vsako dejavnost bomo tudi promovirali in skušali uporabnike motivirati za aktivno sodelovanje v naših projektih. Lokalnim ustvarjalcem bomo omogočali predstavitev svojega dela v naših prostorih (koncerti, predstavitve knjig, predavanja, ples, natečaji, razstave …) ter izvajanje načrtovanih storitev povezanih z obletnicami. Tako kot doslej se bomo vključili v projekte z drugimi javnimi zavodi.

Organizirali bomo dogodke za mlajše in odrasle obiskovalce (predstavitve knjig, pogovori z avtorji, razstave, delavnice, ure pravljic, predstave, kvizi, uganke, natečaji, predavanja …). Povezovali se bomo z ostalimi splošnimi knjižnicami in z večjimi dogodki opozarjali na branje, knjigo in našo dejavnost.

Uporabnike bomo vključili v zbiranje domoznanskega gradiva in iskali nove poti do uporabnikov.

Pričakovani učinki:

– prepoznavanje potreb in pričakovanj uporabnikov

– obogatitev ponudbe

– pravočasno zaznavanje sprememb v potrebah uporabnikov in prilagajanje ponudbe storitev

– sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami

Kazalniki uspešnosti:

– zadovoljstvo uporabnikov

– povečan obisk

– različne skupine obiskovalcev

Pričakovani učinki:

– promocija knjižnice

– spodbujanje branja pri različnih ciljnih skupinah

– povečanje obiska knjižnice

– večja prepoznavnost knjižnice v okolju

– večja uporaba gradiv

– uporaba knjižnice za medgeneracijsko povezovanje

– pridobivanje podpornikov knjižnice

Kazalniki uspešnosti:

– število obiskovalcev in število uporabnikov gradiva

– število prostovoljcev

– novi projekti

Strateško področje 4: Domoznanstvo

Pričakovani učinki:

– izpolnjen vsebinski koncept in definirano območje domoznanske dejavnosti

– prepoznavnost domoznanske dejavnosti v lokalnem okolju in njen pomen

Kazalniki uspešnosti:

– uporaba domoznanske zbirke

Pričakovani učinki:

– večja dostopnost vsebin in gradiva

– zaščita starega in dragocenega gradiva

Kazalniki uspešnosti:

– število e-podatkovnih zbirk

– število objavljenih dokumentov na spletnih portalih Kamra, d-Lib

Pričakovani učinki:

– večja dostopnost in prepoznavnost zbirk v Kosovelovi knjižnici Sežana

– nadgradnja zbirk

– krepitev domoznanske dejavnosti in njene prepoznavnosti med prebivalci

– omogočiti mladim, da predstavijo svoje delo v lokalnem okolju

Kazalniki uspešnosti:

– število obiskovalcev zbirk

– število novih posebnih zbirk

– število vključenih posameznikov

– število izdelanih bibliografij

Strateško področje 5: Sodelovanje, partnerstva, promocija

Že večkrat je bilo omenjeno, da se Kosovelova knjižnica Sežana vključuje v lokalno in širše okolje, da bi bilo njeno delovanje čim bolj učinkovito. Povezovanje se bo nadaljevalo tudi v prihodnje, ko bo knjižnica okrepila obstoječa partnerstva in pridobila nova.

Več časa in načrtovanja pa bo morala usmeriti v promocijo, marketinško dejavnost in zagovorništvo

Pričakovani učinki:

– večja prepoznavnost v okolju

– pridobivanje novih partnerjev

– (sistematično) upravljanje odnosov z javnostmi

– sodelovanje s posameznimi ciljnimi skupinami uporabnikov

– dostop do novih ciljnih skupin

– pridobivanje sredstev na projektnih razpisih

Kazalniki uspešnosti:

– število skupnih projektov

– število obiskovalcev na prireditvah

– število sledilcev na socialnih omrežjih

– prisotnost Kosovelove knjižnice v medijih

Strateško področje 6: Kadri in delovni procesi

Zaposleni so bogastvo knjižnice. Izobraževanje in razvoj kadra pa vpliva tudi na zadovoljstvo, zato je potrebno poskrbeti za karierni razvoj tako mlajših kot tudi starejših delavcev. Kader se mora tudi sicer nenehno izobraževati, da se lahko prilagaja hitrim spremembam v družbi.

Z izobraževanjem bodo zaposleni pridobivali nove izkušnje in znanja tako s področja bibliotekarstva in informacijskih znanosti kot tudi druga znanja, ki so potrebna za uspešno delovanje knjižnice. Zaposleni se bodo udeleževali izobraževanj v sodelovanju z drugimi knjižnicami in ustanovami, pridobljena znanja pa posredovali svojim kolegom.

Oblikovali bomo tako organizacijsko in kadrovsko strukturo, ki bo fleksibilna za spremembe in prilagajanje novostim v knjižnici.

Izobraževanje bo prispevalo k izboljšanju medsebojnih odnosov in utrjevalo prizadevanja po vključevanju zaposlenih v timsko delo, dobro medsebojno komuniciranje in izmenjavo znanja.

Poskrbeli bomo tudi za ustrezne kadrovske pogoje za delo z učinkovito notranjo organizacijo in pozitivno klimo ter si prizadevali za delo v delovnih in projektnih skupinah ter za urejeno delovno okolje.

Pričakovani učinki:

– širitev in prenos znanja med zaposlenimi in večja motiviranost za delo

– pregled nad načrtovanim in opravljenim delom

– hitro odzivanje na spremembe

Kazalniki uspešnosti:

– interna navodila za posamezna delovna področja

– osebni načrti zaposlenih

– zadovoljstvo zaposlenih in uporabnikov

Strateško področje 7: Financiranje dejavnosti

Strateško področje 8: Ureditev aktov

Nujno bo potrebno posodobiti Odlok o ustanovitvi Kosovelove knjižice Sežana, kar je naloga občin ustanoviteljic. V skladu s tem bo potrebno posodobiti tudi Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Kosovelove knjižnice Sežana.

Prav tako bo potrebno posodobiti in pripraviti nove interne akte za bolj učinkovito poslovanje.

Pričakovani učinki:

– posodobljeni dokumenti v skladu z zakonodajo

Kazalniki uspešnosti:

– urejena dokumentacija

STRATEŠKA PODROČJA IN CILJI ZA KOSOVELOVO DOMAČIJO TOMAJ V OBDOBJU 2021–2025

Hiša v Tomaju, ki je zgrajena 1924. Družina se je v novo domovanje preselila jeseni leta 1925. Prenovljena je med 1997 in 2000. Avtor projekta prenove je Borut Koloini. V Kosovelovi domačiji je postavljena spominska zbirka družine Kosovel. Spominska zbirka je posvečena celi družini, obema staršema in vsem petim otrokom. Vsak od njih je namreč po svoje prispeval k rasti te domačije in s tem bogatil kulturno življenje Kraševcev in s tem tudi Slovencev.

Skozi sprehod po zbirki spoznavamo ne samo življenje družine Kosovelovih, pač pa tudi zgodovino Primorske in način življenja v naših krajih v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja.

Hiša je last Občine Sežana, muzejsko zbirko je postavil Goriški muzej, domačija pa je v upravljanju Kosovelove knjižnice Sežana. Do marca 2020 je za domačijo skrbela Dragica Sosič, zato bo organizacija dela kot tudi promocija muzeja ena ključnih nalog akterjev muzeja v prihodnjih letih.

Strateško področje 1: Razvoj in vzdrževanje muzeja Kosovelova domačija Tomaj

V letošnjem letu smo ostali brez skrbnice Kosovelove domačije Tomaj. Po poletju, ko preverjamo razmere, povezane z muzejsko zbirko, bomo morali vzpostaviti nov način dela in vzdrževanja domačije.

Pričakovani učinki:

– kontinuiteta dejavnosti

– spremembe v postavitvi zbirke

Kazalniki uspešnosti:

– vzdrževanje stanja

– določitev novih vsebin

– povečan obisk

Pričakovani učinki:

– aktualizirana zbirka

– povečan obisk

– učinkovitejše poslovanje

– povečana varnost in manjše uničevanje javne lastnine

Kazalniki uspešnosti:

– možnost vključevanja novih aktivnosti

– večji obisk

– večje zadovoljstvo obiskovalec

Strateško področje 2: Nove vsebine in sodelovanje z lokalno skupnostjo

Pričakovani učinki:

– povečanje obiska

– večja prepoznavnost muzeja v okolju

– muzej kot družabno središče

Kazalniki uspešnosti:

– novi projekti

– sodelovanje

Strateško področje 3: Promocija zbirke

Promocija zbirke je eden od pomembnih elementov za prepoznavnost, vendar bo to mogoče izpeljati le, ko bodo rešena vprašanja vodenja in vzdrževanja muzejske zbirke.

Pričakovani učinki:

– povečanje obiska

– muzej v luči vedno novih sprememb

Kazalniki uspešnosti:

– sodelovanje

– nove ideje

– število vključenih posameznikov

Strateški načrt za obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2025 je nadaljevanje obstoječega strateškega načrta in predstavlja osnovne smernice razvoja Kosovelove knjižnice Sežana. Čeprav imamo veliko zamisli, ki izhajajo iz strokovnih podlag in so usmerjene v zadovoljstvo uporabnikov, je njihova uresničitev odvisna od številnih dejavnikov, na katere ne bomo mogli vplivati. Kljub temu bomo nadaljevali začrtano pot in se trudili, da bomo pri tem čim bolj uspešni.

Sežana, 9. 9. 2020

mag. Magdalena Svetina Terčon,

                                                                                                  direktorica